Papež Frančišek med mašo: Mi smo ljudstvo, ki časti Boga ljubezni
in ne malika zla ter nasilja. Tisti, ki hodijo po poti zla, kot so to mafijci,
niso v občestvu z Bogom, ampak so ekskomunicirani!
CASSANO ALL'JONIO (sobota, 21. junij 2014, RV) – »Na praznik Svetega
Rešnjega Telesa in Krvi obhajamo Jezusa 'živi kruh, ki je prišel iz nebes' (Jn 6,51),
hrano za našo lakoto po večnem življenju, moč za našo pot. Gospodu se zahvaljujem,
da mi je danes podaril obhajati praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi za
vami, bratje in sestre te Cerkve, ki je v Cassano allo Jonio.« S temi besedami
je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo na sibarski ravnini med pastoralnim
obiskom na tem področju italijanske dežele Kalabrije. Pred tem se je sveti oče srečal
stanovalci doma za ostarele. Kosil pa je v semenišču Janeza Pavla I. skupaj oskbrovanci
škofijske Karitas Casanno all'Jonio.
»Na današnji praznik Cerkev hvali Gospoda
za dar evharistije. Medtem ko se na veliki četrtek spominjamo njene postavitve pri
zadnji večerji, danes prevladuje zahvaljevanje in češčenje. Po tradiciji
je na ta dan procesija z Najsvetejšim zakramentom. Častiti Jezusa Evharistijo in
hoditi z Njim. To sta dva neločljiva vidika današnjega praznika, dva vidika, ki
zaznamujeta vse življenje krščanskega ljudstva: ljudstva, ki časti Boga in hodi z
Njim, ki ne stoji na mestu.
Ljudstvo, ki časti Boga ljubezni in ne
Zla Najprej smo ljudstvo, ki časti Boga. Mi častimo Boga, ki je ljubezen in
nam je v Jezusu Kristusu dal samega sebe, se na križu daroval, da bi zadostil za naše
grehe in je v moči te ljubezni vstal od mrtvih in živi v svoji Cerkvi. Mi nimamo nobenega
drugega Boga, razen tega. Danes ga izpovedujemo s pogledom na Gospodovo Telo v oltarnem
zakramentu.
Ko namesto Gospoda častimo denar, se odpre pot v greh, osebno korist
in nasilno nadvlado. Če ne častimo Boga, Gospoda, postanemo častilci zla, kakor tisti,
ki živijo od barabije in nasilja. Vaša tako zelo lepa dežela pozna znamenja in posledice
tega greha. To je Ndrangheta. Čaščenje zla in zavračanje skupnega dobrega.
Proti temu zlu se je potrebno boriti, ga odstraniti. Potrebno mu je reči ne! Cerkev,
ki si tako zelo prizadeva za vzogjo vesti, se mora še bolj žrtvovati, da bo dobro
premagalo zlo. To nas prosijo tako naši otroci, kot mladi željni upanja. Vera nam
pomaga, da lahko odgovorimo na te zahteve. Tisti, ki v svojem življenju hodijo po
poti zla, kot so to mafijci, niso v občestvu z Bogom, ampak so ekskomunicirani!
Za
to vero, se odpovemo satanu in vsem njegovim zapeljevanjem; odpovemo se malikom, kot
je denar, nečimernost, ošabnost, oblast in nasilje. Mi kristani nočemo častiti ničesar
in nikogar na tem svetu, razen Jezusa Kristusa, ki je navzoč v sveti evharistiji.
Morda se vedno ne zavedamo popolnoma, kaj vse to pomeni, kakšne posledice ima, oziroma
bi morala imeti naša izpoved vere.
Hoditi za Njim in z Njim Ta naša
vera v realno navzočnost Jezusa Kristusa, pravega Boga in pravega Človeka, v posvečenem
kruhu in vinu, je pristna, če si prizadevamo hoditi za Njim in z Njim tako, da uresničujemo
njegovo zapoved, tisto, ki jo je dal svojim učencem ravno pri zadnji večerji: »kakor
sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj« (Jn 13,34). Ljudstvo, ki časti
Boga v evharistiji, je ljudstvo, ki hodi v karitativni ljubezni. Častiti Boga v evharistiji,
hoditi za Bogom v karitativni ljubezni.
Potrditev v veri in karitativni
ljubezni Danes sem tukaj kot rimski škof, da vas potrdim, ne samo v veri, temveč
tudi v karitativni ljubezni, vas spremim in opogumim na vaši poti z Jezusom Kristusom.
Izraziti želim svojo podporo škofu, duhovnikom in diakonom te Cerkve, kakor eparhije
Lungro, ki je bogata v svojem grško bizantiskem izročilu. Razširjam pa jo na vse pastirje
in vernike Cerkve v Kalabriji, ki si pogumno prizadeva za evangelizacijo ter podpira
stil življenja ter pobude, ki postavljajo v osprednje potrebe revnih in najbolj zapostavljenih.
Razširjam pa jo tudi na civilno oblast, ki si prizadeva politično in vodstveno živeti
za to, kar je v službi skupnega dobrega.
Konkretna znamenja upanja Vse
spodbujam, da bi pričevali za konkretno solidarnost do bratov in sester, še posebej
do tistih, ki najbolj potrebujejo pravičnost, upanje in nežnost. Hvala Bogu je mnogo
znamenj upanja po vaših družinah, župnijah, združenjih in cerkvenih gibanjih. Gospod
Jezus ne preneha prebujati dejanj karitativne ljubezni med svojim ljudstvom, ki je
na poti. Konkretno znamenje upanja je projekt Policoro za tiste malde, ki si
upajo vstopiti v iskanje delovnih možnosti zase in za druge. Dragi mladi, ne
pustite si ukrasti upanja. To sem že večkrat rekel in ponovno ponavljam: ne
pustite si ukrasti upanja. S češčenjem Jezusa v vaših srcih ter ostati povezani
z Njim, se boste znali upreti zlu, krivicam in nasilju z močjo dobrega, resničnega
in lepega.
Gospodovo Telo nas nareja eno Dragi bratje in sestre,
zbrala nas je evharistija. Gospodovo Telo nas nareja eno, eno samo družino, Božje
ljudstvo zbrano okoli Jezusa, ki je kruh življenja. To, kar sem rekel mladim, rečem
tudi vam: Če boste častili Kristusa in hodili za Njim in z Njim, bo vaša škofijska
Cerkev, bodo vaše župnije rastle v veri in karitativni ljubezni, v veselju evangeliziranja.
Tako boste Cerkev, v kateri očetje, matere, duhovniki, redovniki in redovnice, kateheti
in katehistinje, otroci, ostareli in mladi hodijo drug ob drugem, se podpirajo, si
pomagajo, se imajo radi kot bratje in sestre, še zlasti v trenutkih težav.
Marija,
evharistična žena, ki jo vi častite v številnih svetiščih, še posebej v Castrovillaru,
naj na tem romanju vere hodi pred vami. Pomaga naj vam tudi, da ostanete enotni, da
bo lahko po vašem pričevanju Gospod še naprej dajal svetu življenje. Tako bodi.