2014-07-08 09:54:11

Papež Frančišek med mašo: Mi smo ljudstvo, ki časti Boga ljubezni in ne malika zla ter nasilja. Tisti, ki hodijo po poti zla, kot so to mafijci, niso v občestvu z Bogom, ampak so ekskomunicirani!


CASSANO ALL'JONIO (sobota, 21. junij 2014, RV) – »Na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi obhajamo Jezusa 'živi kruh, ki je prišel iz nebes' (Jn 6,51), hrano za našo lakoto po večnem življenju, moč za našo pot. Gospodu se zahvaljujem, da mi je danes podaril obhajati praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi za vami, bratje in sestre te Cerkve, ki je v Cassano allo Jonio.« S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo na sibarski ravnini med pastoralnim obiskom na tem področju italijanske dežele Kalabrije. Pred tem se je sveti oče srečal stanovalci doma za ostarele. Kosil pa je v semenišču Janeza Pavla I. skupaj oskbrovanci škofijske Karitas Casanno all'Jonio.

»Na današnji praznik Cerkev hvali Gospoda za dar evharistije. Medtem ko se na veliki četrtek spominjamo njene postavitve pri zadnji večerji, danes prevladuje zahvaljevanje in češčenje. Po tradiciji je na ta dan procesija z Najsvetejšim zakramentom. Častiti Jezusa Evharistijo in hoditi z Njim. To sta dva neločljiva vidika današnjega praznika, dva vidika, ki zaznamujeta vse življenje krščanskega ljudstva: ljudstva, ki časti Boga in hodi z Njim, ki ne stoji na mestu.

Ljudstvo, ki časti Boga ljubezni in ne Zla
Najprej smo ljudstvo, ki časti Boga. Mi častimo Boga, ki je ljubezen in nam je v Jezusu Kristusu dal samega sebe, se na križu daroval, da bi zadostil za naše grehe in je v moči te ljubezni vstal od mrtvih in živi v svoji Cerkvi. Mi nimamo nobenega drugega Boga, razen tega. Danes ga izpovedujemo s pogledom na Gospodovo Telo v oltarnem zakramentu.

Ko namesto Gospoda častimo denar, se odpre pot v greh, osebno korist in nasilno nadvlado. Če ne častimo Boga, Gospoda, postanemo častilci zla, kakor tisti, ki živijo od barabije in nasilja. Vaša tako zelo lepa dežela pozna znamenja in posledice tega greha. To je Ndrangheta. Čaščenje zla in zavračanje skupnega dobrega. Proti temu zlu se je potrebno boriti, ga odstraniti. Potrebno mu je reči ne! Cerkev, ki si tako zelo prizadeva za vzogjo vesti, se mora še bolj žrtvovati, da bo dobro premagalo zlo. To nas prosijo tako naši otroci, kot mladi željni upanja. Vera nam pomaga, da lahko odgovorimo na te zahteve. Tisti, ki v svojem življenju hodijo po poti zla, kot so to mafijci, niso v občestvu z Bogom, ampak so ekskomunicirani!

Za to vero, se odpovemo satanu in vsem njegovim zapeljevanjem; odpovemo se malikom, kot je denar, nečimernost, ošabnost, oblast in nasilje. Mi kristani nočemo častiti ničesar in nikogar na tem svetu, razen Jezusa Kristusa, ki je navzoč v sveti evharistiji. Morda se vedno ne zavedamo popolnoma, kaj vse to pomeni, kakšne posledice ima, oziroma bi morala imeti naša izpoved vere.

Hoditi za Njim in z Njim
Ta naša vera v realno navzočnost Jezusa Kristusa, pravega Boga in pravega Človeka, v posvečenem kruhu in vinu, je pristna, če si prizadevamo hoditi za Njim in z Njim tako, da uresničujemo njegovo zapoved, tisto, ki jo je dal svojim učencem ravno pri zadnji večerji: »kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj« (Jn 13,34). Ljudstvo, ki časti Boga v evharistiji, je ljudstvo, ki hodi v karitativni ljubezni. Častiti Boga v evharistiji, hoditi za Bogom v karitativni ljubezni.

Potrditev v veri in karitativni ljubezni
Danes sem tukaj kot rimski škof, da vas potrdim, ne samo v veri, temveč tudi v karitativni ljubezni, vas spremim in opogumim na vaši poti z Jezusom Kristusom. Izraziti želim svojo podporo škofu, duhovnikom in diakonom te Cerkve, kakor eparhije Lungro, ki je bogata v svojem grško bizantiskem izročilu. Razširjam pa jo na vse pastirje in vernike Cerkve v Kalabriji, ki si pogumno prizadeva za evangelizacijo ter podpira stil življenja ter pobude, ki postavljajo v osprednje potrebe revnih in najbolj zapostavljenih. Razširjam pa jo tudi na civilno oblast, ki si prizadeva politično in vodstveno živeti za to, kar je v službi skupnega dobrega.

Konkretna znamenja upanja
Vse spodbujam, da bi pričevali za konkretno solidarnost do bratov in sester, še posebej do tistih, ki najbolj potrebujejo pravičnost, upanje in nežnost. Hvala Bogu je mnogo znamenj upanja po vaših družinah, župnijah, združenjih in cerkvenih gibanjih. Gospod Jezus ne preneha prebujati dejanj karitativne ljubezni med svojim ljudstvom, ki je na poti. Konkretno znamenje upanja je projekt Policoro za tiste malde, ki si upajo vstopiti v iskanje delovnih možnosti zase in za druge. Dragi mladi, ne pustite si ukrasti upanja. To sem že večkrat rekel in ponovno ponavljam: ne pustite si ukrasti upanja. S češčenjem Jezusa v vaših srcih ter ostati povezani z Njim, se boste znali upreti zlu, krivicam in nasilju z močjo dobrega, resničnega in lepega.

Gospodovo Telo nas nareja eno
Dragi bratje in sestre, zbrala nas je evharistija. Gospodovo Telo nas nareja eno, eno samo družino, Božje ljudstvo zbrano okoli Jezusa, ki je kruh življenja. To, kar sem rekel mladim, rečem tudi vam: Če boste častili Kristusa in hodili za Njim in z Njim, bo vaša škofijska Cerkev, bodo vaše župnije rastle v veri in karitativni ljubezni, v veselju evangeliziranja. Tako boste Cerkev, v kateri očetje, matere, duhovniki, redovniki in redovnice, kateheti in katehistinje, otroci, ostareli in mladi hodijo drug ob drugem, se podpirajo, si pomagajo, se imajo radi kot bratje in sestre, še zlasti v trenutkih težav.

Marija, evharistična žena, ki jo vi častite v številnih svetiščih, še posebej v Castrovillaru, naj na tem romanju vere hodi pred vami. Pomaga naj vam tudi, da ostanete enotni, da bo lahko po vašem pričevanju Gospod še naprej dajal svetu življenje. Tako bodi.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.