Isernia: Papež srečal zapornike in govoril o upanju

ISERNIA (sobota, 5. julij 2014, RV) – Papež Frančišek se je v Isernii srečal z zaporniki, ki prestajajo kazen v tamkajšnjem zaporu. V nagovoru je v ospredje postavil upanje. Ponovna družbena vključenost je velik izziv, za kar pa je treba prehoditi določeno pot: tako zunanjo v zaporu, v družbi kot v lastni notranjosti, v svoji vesti, srcu. To pot ponovne vključenosti moramo opraviti vsi, kajti vsi imamo napake v svojem življenju, je pojasnil papež. Zato moramo vsi prositi odpuščanja in opraviti pot ponovne vključenosti, da teh napak ne bi več delali. Vsi se zmotimo v življenju, vsi smo grešniki. In ko gremo in Gospoda prosimo odpuščanja za naše grehe in naše napake, nam on vedno odpusti, nikoli se ne utrudi odpuščati, je poudaril.

Nadaljeval je, da je pomembno ne se zaustaviti. Ko voda miruje, se pokvari. Treba je hoditi naprej, vsak dan narediti kakšen korak, z Gospodovo pomočjo. »Bog je Oče, je usmiljenje, vedno nas ljubi,« je dejal. »Če ga iščemo, nas on sprejme in nam odpusti. Nikoli se ne utrudi odpuščati. Pomaga nam, da uresničimo in v polnosti obnovimo svoje dostojanstvo. Bog na nas ne pozabi, vedno se nas spominja.« Frančišek je navedel besede preroka Izaije: »Četudi bi mati pozabila na svojega sina, kar je nemogoče, te jaz nikoli ne pozabim.« In to je res: »Bog misli name. Bog se me spominja. Sem v spominu Boga.« S tem zaupanjem se lahko hodi dan za dnem. »S to zvesto ljubeznijo, ki nas spremlja, upanje ne razočara,« je dodal in izpostavil, da je potrebna zvesta ljubezen za nadaljevanje poti z Gospodom. Ob koncu je z zbranimi zaporniki še zmolil Zdravamarijo.

Audio: