VATIKAN (sreda, 2. julij 2014, RV) – Zaradi vsesplošnega zanimanja za naravo
so nekateri španskega arhitekta Antonia Gaudija označevali kot naravovarstvenika.
Če se s tem želi izpostaviti, da se je Gaudi pri svojem ustvarjalnem delu navdihoval
v naravi, je trditev pravilna. Znan je njegov stavek: »To drevo, ki je zunaj pred
mojo delavnico, je moj učitelj.« A vendar Gaudi narave ni videl
kot okolja, ki ga ogroža človeško delo in ki ga je zato treba reševati ali ohranjati.
To je bilo pri Gaudiju na zadnjem mestu in ima trdne temelje. Tako je o »Božjem
arhitektu« za vatikanski časopis L'Osservatore Romano zapisal kardinal Luis Martinez
Sistach, nadškof v Barceloni.
Narava, kot jo je videl Gaudi in kot jo vidijo
verniki, je predvsem delo Boga, je božja stvaritev; ima zakone, ki jih je treba razumeti,
da bi lahko podaljšali Božje delo. Glede tega je gaudijansko izročilo ohranilo neko
drugo misel, ki bi lahko spodbudila dobrodušen nasmeh pri današnjem sekulariziranem
človeku. Gaudi ni želel, da bi višina cerkve Sagrada Familia presegla vrh gore Montjuic,
kajti »človekovo delo ne sme presegati Božjega dela«.
Narava,
v kateri je Gaudi iskal navdihe in skladnost za svoje stvaritve, je zanj bila božja
stvaritev, z zakoni, ki jih je treba razumeti, in lepoto, ki jo je treba občudovati
in posnemati. Gaudi je prej kot reševalec narave bil njen občudovalec, interpret njenih
skrivnosti, v katerih je videl božji odtis.
Naziv »Božji arhitekt« je
Gaudiju prvi pripisal Manuel Trens, duhovnik v Barceloni, ki je imel občutek za umetnost,
in sicer v članku, ki ga je napisal ob arhitektovi smrti. Reči, da je Gaudi želel
biti »Božji arhitekt« ni neosnovana trditev. V skoraj vseh njegovih delih
je zaznati jasno hotenje po posnemanju, nadaljevanju in izboljšanju narave, ki je
bila zanj – kot že rečeno – božja stvaritev. Gaudi je zato naravo videl kot arhitekturo,
ki jo je ustvaril Bog, sebe pa kot arhitekturnega posrednika med Bogom in ljudmi,
razlagalca in podaljševalca Božjega stvarstva. Svoje stvaritve je želel končati s
križem, kot bo to tudi storjeno, ko bo Sagrada Familia dokončana.
Leta 1991,
ob 140. obletnici Gaudijevega rojstva, je v Barceloni bilo ustanovljeno združenje
za spodbujanje postopka za njegovo beatifikacijo. Postopek na škofijski ravni je že
zaključen in se sedaj nadaljuje v Rimu. Kardinal Sistach izraža upanje, da bo nekega
dne ta veliki arhitekt dosegel čast oltarja. Če se bo ta želja uresničila, bo postal
prvi arhitekt v zgodovini, ki bo vpisan na krščanski seznam svetnikov. In zagotovo
bo vpisan kot pogled na naravo, ki je globoko frančiškanski, in kot genij, ki je v
vseh svojih umetniških stvaritvah izrazil željo po širjenju del narave, poistovetene
z Božjim delom. V tem smislu naziv »Božji arhitekt« postane ključ za razumevanje
vsega njegovega ustvarjalnega dela.