Papež Frančišek novim metropolitom pokazal na Kristusa: Hodi za menoj s pričevanjem življenja, ki je ustrezno daru milosti krsta in posvečenja

VATIKAN (nedelja, 29. junij 2014, RV) - »Na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, glavnih zavetnikov Rima, z veseljem in spoštovanjem sprejemamo delegacijo, ki jo je poslal ekumenski patriarh, častitljivi in ljubljeni brat Bartolomej in jo vodi metropolit Ioannis. Prosimo Gospoda, da bi tudi ta obisk utrdil bratske vezi na poti proti polnemu občestvu obeh sestrskih Cerkva, ki si ga tako zelo želimo.« S temi pozdravnimi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu, med katero je 24 novim metropolitom iz različnih dežel in celin izročil palij. Ostalim trem bo palij izročen na njihovih škofovskih sedežih.

Gospod nas rešuje vsakega strahu
Sveti oče je homilijo nadaljeval z besedami: »Gospod je poslal svojega angela in me rešil iz Herodove roke« (Apd 12,11). Na začetku Petrove službe v jeruzalemski skupnosti, je še bil velik strah zaradi Herodovega preganjanja nekaterih članov Cerkve. Ubit je bil Jakob, sedaj pa je bil zaprt sam Peter, da bi stem ugodil ljudstvu. Medtem ko je bil Peter v zaporu v verigah, je zaslišal glas angela, ki mu je rekel: »Hitro vstani!... Opaši se in priveži si sandale!... Ogrni si plašč in pojdi za menoj!« Verige so odpadle in vrata ječe so se sama odprla. Peter je opazil, da ga je Gospod »iztrgal iz Herodove roke« in se zavedal, da ga je Bog rešil tako strahu kot verig. Da, Gospod nas rešuje vsakega strahu in vsake verige, da smo lahko zares svobodni. Današnje bogoslužno obhajanje lepo izraža to resničnost z besedami odpeva psalma: »Gospod me je rešil vsakega strahu.«

Naš problem strahov in pastoralnih zatočišč
Mi, se sprašujem, dragi bratje škofi, se bojimo? Česa se bojimo? In če se bojimo, katera zatočišča iščemo v našem pastoralnem življenju, da smo na varnem? Iščemo morda podporo tistih, ki imajo na tem svetu oblast? Ali se pustimo prevarati ošabnosti, ki išče nagrado in priznanje in mislimo, da smo na varnem? Dragi bratje škofje, v čem je naša gotovost?

Pričevanje apostola Petra nas spominja, da je naše resnično zatočišče zaupanje v Boga, ki odžene vsak strah in nas osvobaja pred vsako sužnostjo in vsako svetno skušnjavo. Danes se rimski škof in drugi škofje, še posebej metropoliti, ki so prijeli palij, čutimo nagovorjene z zgledom sv. Petra, da preverimo naše zaupanje v Gospoda.

Ponovno zaupanje v Gospoda
Peter je ponovno našel zaupanje v Gospoda, ko mu je ta trikrat rekel: »Pasi moje ovce« (Jn 21,15.16.17). Istočasno pa je Peter trikrat izpovedal svojo ljubezen do Jezusa in s tem popravil trojno zatajitev med trpljenjem. Peter še vedno v sebi čuti skelenje rane, ko je razočaral svojega Gospoda tisto noč izdajstva. Sedaj, ko ga On sprašuje: »Me imaš rad?«, ne zaupa več sebi in svojim močem, temveč Jezusu in njegovemu usmiljenju: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« In tukaj izgine strah, negotovost in malodušnost.

Neomajna Božja zvestoba
Peter je okusil, da je Božja zvestova veliko večja od naših nezvestob in močnejša od naših zatajitev. Zavedal se je, da Gospodova zvestoba odžene naše strahove in preraste vsako človeško predstavo. Danes se Jezus tudi na nas obrača z vprašanjem: »Ti, me ljubiš?«. To dela zato, ker pozna naše strahove in težave. Peter nam kaže pot, zaupati Njemu, ki 've vse' o nas, in ne svojim sposobnostim, da bomo zvesti, temveč njegovi neomajni zvestobi. Jezus nas nikoli ne zapusti, saj ne more zanikati samega sebe (prim. 2Tim 2,13). On je zvest. Zvestoba, ki jo Bog nenehno potrjuje tudi nam pastirjem onkraj naših zaslug, je vir našega zaupanja in našega miru. Gospodova zvestoba do nas, v nas ohranja prižgano željo, da bi mu služili in da bi služili bratom v karitativni ljubezni.

Ti hôdi za menoj!
Petru mora zadostovati Jezusova ljubezen. Ne sme popustiti skušnjavi radovednosti, nevošljivosti, kakor takrat, ko je videl blizu Janeza in je Jezusa vprašal: »Gospod, kaj pa ta?«(Jn 21,21). Toda Jezus mu je na te skušnjave odgovoril: »Kaj ti to mar? Ti hôdi za menoj!« (Jn 21,22). Ta Petrova izkušnja predstavlja za nas, dragi bratje nadškofi, pomembno sporočilo. Gospod danes ponavlja meni, vam, vsem pastirjem: »Hodi za menoj! Ne izgubljaj časa z nepotrebnimi vprašanji ali govoricami. Ne ustavljaj se pri drugotnih rečeh, temveč pri bistvenih in hodi za menoj. Kljub težavam hodi za menoj. Hodi za menoj z oznanjevanjem evangelija. Hodi za menoj s pričevanjem življenja, ki je ustrezno daru milosti krsta in posvečenja. Hodi za menoj v govorjenju o meni tistim, s katerimi živiš, dan za dnem, v trudu dela, med pogovorom in prijateljevanjem. Hodi za menoj v oznajevanju evangelija vsem, še posebej zadnjim, da ne bo nihče brez Besede življenja, ki osvobaja vsakega strahu ter podarja zaupanje v Božjo zvestovo.«

Audio: