S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 29. junij 2014, RV) – »Naša krščanska identiteta je pripadnost! Smo kristjani, ker pripadamo Cerkvi. Je kot priimek. Če je ime 'Sem kristjan', potem je priimek 'Pripadam Cerkvi',« je dejal papež Frančišek med splošno avdienco, ko je govoril o pripadnosti Cerkvi.

Papež med splošno avdienco o kristjanovi pripadnosti Cerkvi
Če verujemo, če znamo moliti, če poznamo Gospoda in lahko poslušamo njegovo besedo, če ga čutimo blizu in ga prepoznamo v bratih, je to zato, ker so pred nami drugi živeli vero in so nam jo nato posredovali. Vero smo prejeli od naših očetov, naših prednikov, oni so nas o njej poučili. »To je Cerkev, velika družina, v kateri smo sprejeti in kjer se učimo živeti kot verniki in kot učenci Gospoda Jezusa … Gospod je izročil svoje sporočilo zveličanja človeškim osebam, vsem nam, pričevalcem; v naših bratih in sestrah, z vsemi njihovimi darovi in omejitvami, nam prihaja naproti in se nam da prepoznati. To pomeni pripadati Cerkvi. Dobro si zapomnite,« je ponovno poudaril papež, »biti kristjan pomeni pripadnost Cerkvi. Ime je 'Kristjan', priimek je 'Pripadnost Cerkvi'.«

Pri papežu člani ROACO
»Z edinostjo in ljubeznijo, Kristusovi učencu gojijo mir za vsak narod in skupnost ter tako premagujejo trdovratne diskriminacije, začenši s tistimi, ki imajo verski povod,« je zatrdil papež na avdienci z udeleženci generalnega zasedanja ROACO, združenja ustanov za pomoč vzhodnim Cerkvam. Izpostavil je, da so kot prvi poklicani gojiti mir ravno bratje in sestre na Vzhodu, skupaj s svojimi pastirji. Ko na trenutke upajo proti vsakemu upanju, ostajajo tam, kjer so rojeni in kjer je od vsega začetka odmeval evangelij učlovečenega Božjega Sina, lahko izkusijo, da so blagoslovljeni delavci za mir, kajti imenovani bodo Božji otroci. Vedno lahko računajo na podporo vesoljne Cerkve in tako ohranjajo gotovost, da ogenj binkošti, ki je moč ljubezni, lahko zaustavi ogenj orožja, sovraštva in izdaje. »Njihove solze in njihovi strahovi so naši, tako kot njihovo upanje,« je poudaril papež in dodal, da jim to lahko izkažemo z našo solidarnostjo, če bo konkretna in učinkovita, zmožna spodbuditi mednarodno skupnost pri zaščiti pravic posameznikov in narodov.

Srečanje z udeleženci poletne šole Vatikanske zvezdarne
»Ko gledam vaše obraze, se mi zdi, da občudujem mozaik, ki obsega narode z vseh koncev sveta. Prav je, da vsi narodi imajo dostop do znanstvenega raziskovanja in formacije,« je papež nagovoril mlade udeležence poletne šole Vatikanske zvezdarne, ki je junija potekala v Castel Gandolfu. Šola astrofizike, ki jo pripravlja Vatikanska zvezdarna, na ta način postaja kraj, kjer se mladi sveta pogovarjajo, sodelujejo in si pomagajo od blizu pri raziskovanju resnice, ki se v tem primeru konkretizira v proučevanju galaksij. Ta preprosta in konkretna iniciativa po papeževih besedah kaže, kako »znanosti lahko postanejo primerno in učinkovito orodje za pospeševanje miru in pravičnosti«. Cerkev je tudi zato zavzeta za dialog z znanostmi, začenši z lučjo, ki jo daje vera, kajti prepričana je, da vera lahko razširi perspektive razuma in ga obogati. »V tem dialogu z znanostmi se Cerkev veseli čudovitega znanstvenega napredka ter priznava ogromen potencial, ki ga je Bog dal človeškemu umu, tako kot se mati razveseli in je upravičeno ponosna, ko njeni otroci rastejo v modrosti, starosti in milosti,« je še dejal papež.

Frančišek sprejel delegacijo carigrajskega ekumenskega patriarhata
Edinost je Božji dar, iz katerega črpamo milost vsakokrat, ko v moči Svetega Duha gledamo drug na drugega z očmi vere, se prepoznavamo takšni kot smo v Božjem načrtu, v načrtu njegove večne volje, in ne takšni, kakršni smo postali zaradi zgodovinskih posledic naših grehov. Če se bomo pod vodstvom Svetega Duha naučili vedno gledati drug drugega v Bogu, bo naša hoja še hitrejša, sodelovanje na mnogih področjih vsakodnevnega življenja, ki nas že sedaj srečno povezuje, pa okretnejše. Tako je papež Frančišek nagovoril člane delegacije carigrajskega ekumenskega patriarhata, ki so prišli v Rim na slovesnosti ob prazniku svetih Petra in Pavla, zavetnikov rimske Cerkve. »Ta teologalni pogled se hrani z vero, upanjem, ljubeznijo,« je zatrdil papež Frančišek, »zmožen je proizvesti pristno teološko razmišljanje, ki je v resnici scientia Dei, Božja znanost, soudeleženost v pogledu, ki ga ima Bog na sebe in na nas. Razmišljanje, ki ne more, da nas ne bi približevalo drug k drugemu na poti edinosti, četudi izhajamo iz različnih perspektiv.«

Frančiškove misli med jutranjimi mašami
»Ljudstvo je sledilo Jezusu, ker je bil dobri pastir. Ni bil ne kazuistični farizej moralist, ne saducej, ki je delal posle s politiki in oblastniki, ne gverilec, ki je hotel politično osvoboditev svojega naroda, ne kontemplativec v samostanu. Bil je pastir! Pastir, ki je govoril v jeziku svojega ljudstva, tako da so ga razumeli; govoril je resnico in govoril je o Božjih stvareh. Nikoli se ni pogajal glede Božjih stvari, ampak je o njih govoril na ta način, da jih je ljudstvo ljubilo. In zato so mu sledili.« Te besede so iz ene od jutranjih homilij papeža Frančiška v minulem tednu. Spomnimo še na tiste, ki jih je izgovoril na včerajšnji praznik Srca Jezusovega, ki ga je označil kot praznik Božje ljubezni do nas: »Ko mi prispemo, je On že tam. Ko ga mi iščemo, nas je On že prvi iskal. On je vedno pred nami, čaka nas, da bi nas sprejel v svoje srce, v svojo ljubezen. To dvoje nam lahko pomaga razumeti skrivnost Božje ljubezni do nas. A da bi se izrazil, potrebuje našo majhnost, naše pomanjšanje. Prav tako potrebuje našo osuplost, ko ga iščemo in najdemo, kako nas že čaka.«

Audio: