Papež med jutranjo homilijo: Ljudstvo je sledilo Jezusu, ker je bil dobri pastir.
In komu sledim jaz?
VATIKAN (četrtek, 26. junij 2014, RV) – Ljudje so sledili Jezusu, ker so v
njem prepoznali dobrega pastirja, je dejal papež Frančišek med današnjo sveto mašo,
ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte. Pri homiliji je izhajal iz današnjega
evangelija in dejal, da so množice hodile za Jezusom, ker jih je pritegnilo njegovo
učenje, njegove besede. Strmeli so nad tem, saj so našli nekaj dobrega, velikega.
Drugi so sicer tudi govorili, a njihove besede niso prišle do ljudi.
Papež
je opisal štiri skupine oseb, ki so v Jezusovem času prav tako govorile: predvsem
so to bili farizeji. Ti so iz čaščenja Boga, iz verovanja, naredili vrsto zapovedi
in iz desetih ustvarili več kot tristo. To težo so nato naložili na ramena ljudi.
Po papeževih besedah so s tem vero v živega Boga zvedli na kazuistiko. In znotraj
najbolj surove kazuistike so obstajala tudi mnoga nasprotja. Kot primer je navedel
izpolnjevanje četrte zapovedi, po kateri je posameznik moral poskrbeti za svoje ostarele
starše in jim priskrbeti hrano, a obenem je v skladu z zapovedmi denar moral dati
v tempelj, in tako so starši umrli od lakote. »Nasprotja najkrutejše kazuistike,«
je pripomnil papež, »ljudje so jih upoštevali, kajti bili so spoštljivi. Upoštevali
so jih, a niso jih poslušali, odšli so drugam …«
Druga skupina so bili
Saduceji. Ti niso imeli vere, izgubili so jo. Svojo versko dejavnost so opravljali
po poteh dogovorov z mogočneži: političnimi in ekonomskimi. Bili so možje oblasti.
Tretja skupina so bili revolucionarji oziroma zeloti, ki so hoteli narediti revolucijo,
da bi izraelski narod osvobodili izpod rimske oblasti. Ljudje pa imajo pravo razsodnost
in znajo ločiti, kdaj je sadež zrel in kdaj ni. In jim niso sledili. Četrta skupina
pa so bili dobri ljudje, ki so se imenovali Eseni. Bili so to menihi, ki so svoje
življenje posvetili Bogu. A ti so živeli daleč od ljudi in tako jim ti niso mogli
slediti, je pojasnil papež.
To so torej bili glasovi, ki so prihajali do ljudi,
a noben od teh glasov ni imel moči, da bi ogrel njihova srca. To je storil Jezus.
»Množice so strmele: slišale so Jezusa in njihovo srce se je ogrelo. Jezusovo
sporočilo je seglo do srca,« je zatrdil papež in dodal, da se je Jezus približeval
ljudem, zdravil je njihova srca, razumel je, v čem je težava. »Jezusa ni bilo sram
govoriti z grešniki, šel jim je naproti, čutil je veselje in rad je hodil s
svojim ljudstvom.« To pa zato, ker je Jezus dobri pastir in ovce slišijo
njegov glas in gredo za njim.
»Ljudstvo je sledilo Jezusu, ker je bil dobri
pastir,« je poudaril papež Frančišek. »Ni bil ne kazuistični farizej
moralist, ne saducej, ki je delal posle s politiki in oblastniki, ne gverilec, ki
je hotel politično osvoboditev svojega naroda, ne kontemplativec v samostanu.
Bil je pastir! Pastir, ki je govoril v jeziku svojega ljudstva, tako da so ga razumeli;
govoril je resnico in govoril je o Božjih stvareh. Nikoli se ni pogajal glede
Božjih stvari, ampak je o njih govoril na ta način, da jih je ljudstvo ljubilo. In
zato so mu sledili.« Nadaljeval je, da Jezus ni bil nikoli oddaljen od ljudi in
nikoli se ni oddaljil od svojega Očeta. Bil je tako zelo povezan z Očetom, da je bil
eno z Očetom. In tako je lahko bil zelo blizu ljudem. Jezus je imel oblast in zato
so mu množice sledile.
Sveti oče je povabil, naj razmislimo, komu sledimo mi:
»Komu mi je všeč slediti? Tistim, ki mi govorijo o abstraktnih stvareh ali o moralni
kazuistiki? Tistim, ki si pravijo Božje ljudstvo, a nimajo vere in se o vsem pogajajo
s političnimi in ekonomskimi oblastniki? Tistimi, ki hočejo vedno početi čudne stvari,
uničevalne stvari, tako imenovane vojne osvoboditve, ki pa navsezadnje niso Gospodove
poti? Ali pa tistemu, ki je oddaljeni kontemplativec? Komu mi je všeč slediti?«
Papež Frančišek je homilijo sklenil z željo, da bi nas to vprašanje pripeljalo do
molitve in bi prosili Boga Očeta, naj nas privede blizu Jezusu, da bi mu sledili,
da bi ostrmeli nad tem, kar nam Jezus govori.