Duhovne misli Benedikta XVI. za slovesni praznik Srca Jezusovega
Obhajamo praznik presvetega Jezusovega Srca in se z bogoslužjem tako rekoč oziramo
v Jezusovo srce, ki je bilo ob smrti prebodeno s sulico rimskega vojaka. Da, njegovo
srce je odprto za nas in pred nami - in s tem se je odprlo srce Boga samega. Bogoslužje
nam razlaga govorico Jezusovega srca, ki govori predvsem o Bogu kot pastirju ljudi
in nam na ta način razodeva Jezusovo duhovništvo, ki je zakoreninjeno v globini njegovega
srca. Tako nam kaže večni temelj in hkrati veljavno merilo vsakega duhovniškega služenja,
ki mora biti vedno zasidrano v Jezusovem Srcu in ga moramo živeti iz njega.
Danes
bi rad premišljeval zlasti o besedilih, s katerimi Cerkev kot molivka odgovarja na
božjo Besedo, predstavljeno v berilih. V teh pesmih sta beseda in odgovor med seboj
prežeta. Z ene strani so ti spevi vzeti iz Božje besede, a so z druge strani hkrati
že človekov odgovor na njegovo besedo, odgovor, v katerem se Beseda sama podarja in
vstopa v naše življenje. Najpomembnejši od teh besedilih v današnjem bogoslužju je
Psalm 23 (22) - "Gospod je moj pastir". V tem psalmu je Izrael v molitvi sprejel
razodetje Boga samega kot pastirja in iz tega napravil usmeritev za svoje življenje.
"Gospod je moj pastir: nič mi ne manjka". V tej prvi vrstici sta izražena veselje
in hvaležnost za dejstvo, da je Bog navzoč in skrbi za nas. Berilo iz knjige preroka
Ezekijela se začenja z isto mislijo: "Jaz sam bom iskal svoje ovce in bom skrbel
zanje" (Ezk 34,11). Bog se osebno zavzema zame, za nas, za človeštvo. Nisem puščen
sam, izgubljen v vesolju in v družbi, v kateri smo vedno bolj zmedeni. Bog se zavzema
zame! Ni oddaljeni Bog, kateremu moje življenje ne bi pomenilo veliko. Kako lepo in
tolažljivo je vedeti, da obstaja oseba, ki mi hoče dobro, me ima rada in se briga
zame. A veliko odločilnejše je, da obstaja tisti Bog, ki me pozna, me ljubi in se
skrbi zame. "Jaz poznam svoje ovce in moje ovce poznajo mene" (Jn 10,14), govori
Cerkev z Gospodovo besedo v spevu pred evangelijem. Bog me pozna, skrbi zame. Ta misel
bi nas morala zares navdajati s srečo. Pustimo, naj prodre globoko v našo notranjost!
'Tvoja
gorjača in tvoja palica stami v tolažbo' (Ps 23,4). Pastir potrebuje palico za
odganjanje zveri, ki hočejo vdreti v čredo, za odganjanje tatov, ki iščejo plen. Poleg
palice je tudi gorjača, ki služi za oporo in je v pomoč pri težko prehodnih goščah.
Oba pripomočka imata svoj pomen v službi Cerkve, v duhovnikovi službi. Tudi Cerkev
mora uporabiti pastirsko palico proti ponarejevalcem, torej proti usmeritvam, ki pa
so v resnici zavajanja. Tudi uporaba palice je lahko v službi ljubezni. Danes vidimo,
da ne gre za ljubezen, ko se dopušča obnašanja, ki nikakor niso primerna v življenju
duhovnika. Prav tako ne gre za ljubezen, če se dopušča bohotenje zmot, pačenje in
razkroj vere, kakor da si mi neodvisno od nikogar sami zmišljujemo vero, kot da vera
ni Božji dar ali kot dragoceni biser, ki si ga ne pustimo vzeti. Prav tako pa je potrebno,
da palica postane pastirjeva gorjača, ki pomaga ljudem pri utriranju skozi neprehodne
poti hoditi za Gospodom.
Bogoslužje slovesnega praznika presvetega Jezusovega
Srca pa predvideva kot obhajilni spev še eno besedo, sorodno spevu pred evangelijem,
vzeto iz Janezovega evangelija: 'Kdor je žejen, naj pride k meni. Naj pije, kdor
veruje v mene. Sveto pismo pravi: »Pritekali bodo iz njega studenci žive vode«'
(prim. Jn 7,37s). V veri pijemo tako rekoč živo vodo Božje Besede, Kristusa. Tako
vernik tudi sam postaja izvir, ki podarja živo vodo izsušeni zemlji zgodovine. To
vidimo v svetnikih. To vidimo v Mariji, ki je kot velika žena vere in ljubezni postala
skozi stoletja izvir vere, ljubezni in življenja. Vsak kristjan in vsak duhovnik bi
moral iz Kristusa postati studenec, ki prinaša življenje drugim. Mi bi morali dajati
vodo življenja žejnemu svetu. Gospod, zahvaljujemo se ti, da si odprl svoje srce za
nas, da si v svoji smrti in v svojem vstajenju postal vir življenja. Daj, da bomo
osebe, ki živijo iz tvojega izvira in podeli nam, da bomo tudi mi mogli biti izvir,
zmožni dati temu našemu času vodo življenja. Zahvaljujemo se ti za milost duhovniške
službe. Gospod, blagoslovi nas in blagoslovi vse ljudi tega časa, ki so žejni in iščejo.
Amen.