Msgr. Tomasi: družina ni ovira, ampak temeljna celica družbe
ŽENEVA (sreda, 25. junija 2014, RV) – Včeraj je v Ženevi med 26. zasedanjem
Sveta OZN za človekove pravice imel govor nadškof Silvano Tomasi, stalni opazovalec
Svetega sedeža pri OZN.
V nagovoru je v ospredje postavil družino in izrazil
svojo podporo Organizaciji Združenih narodov, ki že dvajseto leto organizira Mednarodno
leto družine. Generalna skupščina Združenih narodov je tudi letošnji 15. maj razglasila
za Mednarodni dan družin. Ta je tokrat potekal na temo: Družine so pomembne za
dosego razvojnih ciljev.
»Družina se smatra kot celostna in integralna
enota, ki ne sme biti razdeljena ali potisnjena na rob,« je v nadaljevanju povedal
nadškof. Omenil je tudi težke razrave, ki potekajo v sejni sobi OZN za človekove pravice
in ki se nanašajo na naravo in definicijo družine. Pogosto se zaključijo na način,
da je družina bolj težava kot pa vir družbe. Tudi sami Združeni narodi opažajo, da
zaradi »hitrih socialno-ekonomskih in demografskih sprememb, družine vse težje
izpoljujejo svoje številne odgovornosti«. Vsekakor pa je nadškof Tomasi prepričan,
da je kljub preteklim in tudi sedanjim izzivom družina osnovna skupnost človeške družbe.
Ta vseskozi izraža živost, ki je veliko večja od mnogih drugih sil, ki so družino
poskušale izbrisati kot relikvijo iz preteklosti ali kot oviro pri individualni emancipaciji
ali pri ustvarjanju svobodnejše, enakopravnejše in srečnejše družbe.
Nadškof
Tomasi je nato v ospredje postavil vez med družino in družbo. Poudaril je, da imata
obe komplementarne funkcije, ki branijo in spodbujajo dobrobit vsakega posameznika
in človeštva nasploh. V nadaljevanju je jasno povedal, da »dostojanstvo
in pravice vsakega posameznika niso zmanjšane zaradi pozornosti, ki se posveča družini«.
Nasprotno, večina ljudi najde edinstveno varnost, hranilnost in dinamično energijo
v močni in zdravi družini, ki temelji na zakonu med moškim in žensko. Tudi otroku
je najbolj v prid harmonično družinsko okolje, ki je osnovano na moških in ženskih
starševskih vzorih. »Družina je osnovna celica družbe, v kateri se generacije
srečajo, ljubijo, vzgajajo in druga drugego podpirajo ter naprej posredujejo
dar življenja.« V družini se tudi naučimo živeti drug z drugim kljub našim razlikam,
naučimo se tudi pripadati eden drugemu. To razumevanje družine je bilo sprejeto skozi
vso zgodovino pri vseh kulturah. Z dobrim namenom je Splošna deklaracija za človekove
pravice prepoznala edinstvene, globoke in brezkompromisne pravice in dolžnosti družine,
ki temelji na zakonu med moškim in žensko: »1.)Polnoletni moški in ženske imajo
brez kakršnihkoli omejitev glede na raso, državljanstvo ali vero, pravico skleniti
zakonsko zvezo in ustanoviti družino. Upravičeni so do enakih pravic v zvezi z zakonsko
zvezo, tako med zakonsko zvezo, kot tudi, ko ta preneha. 2. Zakonska zveza se sme
skleniti samo s svobodno in polno privolitvijo obeh bodočih zakoncev. 3. Družina
je naravna in temeljna celica družbe in ima pravico do družbenega in državnega varstva.«
Nadškof Tomasi je v govoru tudi izpostavil, da je družino in zakon potrebno
varovati in promovirati, ne samo s strani države, ampak s strani celotne družbe. To
pa zahteva odločilno zavzemanje vsakega posameznika, kajti začne se pri družini in
zakonu, ki lahko ponudita dokončen odgovor na izzive sedanjosti in tveganja prihodnosti.