Papež Frančišek: Bog ljubi z mero, ki nima mere. Po Evharistiji postajamo dar.

TRG SV. PETRA (nedelja, 22. junij 2014, RV) – »Dragi bratje in sestre. Dober dan. V Italiji in v številnih drugih deželah obhajajo na današnjo nedeljo praznik Kristusovega Telesa in Krvi, za katerega se pogosto uporablja latinski izraz Corpus Domini ali Corpus Christi. Cerkvena skupnost se zbere okoli Evharistije, da bi častila najdragocenejši zaklad, ki ji ga je Jezus zapustil.« Tako je papež Frančišek začel opoldanski nagovor pred molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče spomnil, da bo 26. junija dan Združenih narodov v podporo žrtvam mučenja. »Ob tej priložnosti odločno obsojam vsakršno vrsto mučenja in pozivam kristjane, naj si prizadevajo pri sodelovanju za njegovo odpravo ter podprejo žrtve ter njihove domače. Mučiti ljudi, je smrtni greh, zelo težek greh!«

Papež Frančišek je v nadaljevanju opoldanskega nagovora dejal: »Janezov evangelij prinaša Jezusov govor 'o kruhu življenja', ki ga je Jezus imel v sinagogi v Kafarnaumu, v katerem je zatrdil:

'Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes.
Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj.
Kruh pa, ki ga bom jaz dal,
je moje meso za življenje sveta.' (Jn 6,51).

Jezus poudari, da ni prišel na ta svet, da bi nam nekaj dal, ampak da bi nam dal 'sebe samega', svoje življenje, kot hrano vsem, ki verujejo Vanj. To naše občestvo z Gospodom, nas, njegove učence, zavezuje, da ga posnemamo, da naše bivanje, naše drže postanejo razlomljen kruh za druge, kakor je Učitelj razlomil kruh, ki je resnično njegovo meso. Za nas je to velikodušno obnašanje do bližnjega, ki razodeva našo držo, 'razlomiti naše življenje' za druge.

Vsakič, ko se udeležujemo svete maše in se hranimo s Kristusovim Telesom, deluje v nas Jezusova navzočnost ter navzočnost Svetega Duha, ki oblikuje naše srce, nam posreduje notranje drže, ki se prevedejo v obnašanje po evangeliju. Pri tem gre predvsem za učljivost Božji Besedi, medsebojno bratstvo, pogum krščanskega pričevanja, domišljijo karitativne ljubezni, sposobnost vlivati upanje obupanim, sprejemati izključene. Po Evharistiji na ta način zori stil krščanskega življenja. Kristusova karitativna ljubezen, sprejeta z odprtim srcem, nas spreminja, preoblikuje, nas nareja sposobne ljubiti in sicer ne s človeško vedno omejano mero, temveč z Božjo mero. In kakšna je Božja mera? Božja mera je brez mere. Vse! Vse! Vse! Ne moremo meriti Božje ljubezni, je brez mere! S tem postanemo sposobni ljubiti tudi tiste, ki nas ne ljubijo. To pa ni lahko! Ljubiti tiste, ki nas ne ljubijo... Ni lahko! Če mi namreč vemo, da nas nekdo nima rad, je v nas hotenje, da mu tudi mi nočemo dobro. Ljubiti moramo tudi tistega, ki nas nima rad. Postanemo sposobni upreti se zlu z dobroto, odpuščati, razdeliti z drugimi in sprejeti jih. Po Jezusu in njegovem Duhu tako postane naše življenje 'razlomljen kruh' našim bratom in sestram. S tem, ko tako živimo, odkrijemo resnično veselje! Veselje, da smo dar in tako izmenjamo velik dar, ki smo ga mi že pred tem prejeli in sicer brez naših zaslug. Zelo lepo je to, da naše življenje postane dar! To pomeni, posnemati Jezusa. Želel bi spomniti na dve stvari. Prva: 'Bog ljubi z mero, ki nima mere'. Je to jasno? Tako naše življenje z Jezusovo ljubeznijo, prejemajoč Evharistijo, postane tak dar, kot je bilo Jezusovo življenje. Ne pozabite teh dveh stvari: 'Bog ljubi z mero, ki nima mere' in ko hodimo za Jezusom, torej mi z Evharistijo, postaja naše življenje dar.

Jezus, Kruh večnega življenja, je prišel iz nebes ter postal meso po veri Svete Marije. Potem, ko ga je z neizmerno ljubeznijo nosila v sebi, je zvesto hodila za njim vse do križa in vstajenja. Prosimo Marijo, naj nam pomaga odkriti lepoto Evharistije, da postane še posebej pri nedeljski maši in češčenju, središče našega žiljvljenja.

Audio: