Frančišek prostovoljcem gibanja Misericordie in Fratres: Posnemajmo Jezusa. Šel je na ulice in se zaustavil pri prvem, ki ga je srečal

VATIKAN (sobota, 14. junij 2014, RV) – Trg sv. Petra je danes dopoldne napolnilo približno 20.000 prostovoljcev gibanja Misericordie, ki se posvečajo pomoči ljudem v stiski, in skupinam Fratres, v katere so povezani darovalci krvi. Po bogatem molitvenem programu se jim je na trgu pridružil papež Frančišek ter se jim zahvali za »pomembno delo, ki ga opravljajo za bližnjega, ki trpi«.

»Misericordie«, starodavno ime za katoliški laikat, so zelo ukoreninjene na italijanskem območju. Pričujejo o evangeliju ljubezni med bolnimi, ostarelimi, invalidi, mladoletnimi, priseljenci in revnimi. Papež je pojasnil, da črpajo smisel in obliko iz latinske besede »misericordia«, ki pomeni »miseris cor dare«, »nesrečnikom srce dati«, »tistim, ki so v stiski, ki trpijo«. (V slovenščini besedo 'misericordia' običajno prevajamo 'usmiljenje'.) »To je storil tudi Jezus: na stežaj je odprl svoje srce za človeško nesrečo,« je dejal Frančišek in nadaljeval, da je evangelij poln prizorov, ki govorijo o Jezusovem usmiljenju, zastonjskosti njegove ljubezni do trpečih in slabotnih. V evangeljskih pripovedih lahko vidimo bližino, dobroto in nežnost, s katerimi je Jezus pristopal k trpečim osebam in jih tolažil, jim dajal olajšanje in jih pogosto ozdravljal. »Po zgledu našega učitelja smo tudi mi poklicani, da postanemo bližnji, da delimo življenjske razmere oseb, ki jih srečamo. Naše besede, dejanja in drže morajo izražati solidarnost, pripravljenost, da nam bolečina drugih ne ostane tuja. In to z bratsko toplino in brez zapadanja v določene oblike paternalizma,« je dejal papež.

Na razpolago imamo veliko informacij in statistik o revščini in človeškem trpljenju. Obstaja nevarnost, da bomo postali dobro informirani gledalci, a zunaj teh realnosti, ali da bomo imeli lepe govore, ki se bodo zaključili z ustnimi rešitvami in izmikanjem realnim problemom. Besed smo namreč slišali že veliko, a to, kar je treba, je delo, krščansko pričevanje, napotiti se k trpečim, kot je to storil Jezus, je poudaril papež. »Posnemajmo Jezusa: šel je na ulice, ni načrtoval ne revežev, ne bolnih, ne invalidov, ki so mu prekrižali pot. Zaustavil se je pri prvem, ki ga je srečal, in postal navzočnost, ki priskoči na pomoč, znamenje Božje bližine, ki je dobrota, previdnost in ljubezen.«

Dela, ki jih opravljajo Misericordie in Fratres, se navdihujejo pri sedmih telesnih delih usmiljenja: lačnim dati jesti, žejnim dati piti, nage oblačiti, popotnike nastaniti, obiskovati bolnike, obiskovati jetnike, pokopavati mrtve. Papež Frančišek je zbrane spodbudil, naj z veseljem nadaljujejo svoje delo in ga upodabljajo po Kristusovem, dopustijo, da jih bodo lahko srečali vsi trpeči ter nanje računali v trenutku stiske. »Naj Misericordie in skupine Fratres še naprej ostajajo kraji sprejemanja in zastonjskosti, v znamenju pristne usmiljene ljubezni do vsake osebe,« je sklenil papež.


Gibanje Misericordie letos obhaja 770-letnico obstoja. Gre za najstarejše gibanje prostovoljcev v Italiji. Nastalo je leta 1244 v Firencah, da bi »častili Boga z deli usmiljenja do bližnjega«. Danes šteje 689 bratovščin z več kot 700 sedeži, ki delujejo po vsej Italiji, ter približno 670.000 člani. Skupin darovalcev krvi Fratres je približno 600, vsega skupaj več kot 133.000 aktivnih darovalcev. Skupine Fratres so nastale pod okriljem Misericordie v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Ker ravno danes poteka svetovni dan darovalcev krvi, je srečanje s papežem Frančiškom za vse darovalce velikega pomena. Natanko pred 28. leti, 14. junija 1986, so se člani Misericordie in Fratres udeležili posebne avdience z Janezom Pavlom II., ki jim je takrat jasno nakazal pot njihovega poslanstva, rekoč: »To vam zaupam v varstvo … bodite pobudniki in zagovorniki civilizacije ljubezni, bodite neutrudni pričevalci kulture ljubezni.«

Audio: