Papež Frančišek v pogovoru za španski časopis La Vanguardia
VATIKAN (petek, 13. junij 2014, RV) – Mir na Bližnjem vzhodu, Cerkev v službi
ubogih, reforma rimske kurije, odpoved Benedikta XVI., Pij XII. in holokavst ter izkrivljenost
aktualnega svetovnega ekonomskega sistema. To so poglavitne teme, o katerih je spregovoril
papež Frančišek v obširnem pogovoru za španski časopis La Vanguardia, objavljenem
danes.
Med drugim je v pogovoru tudi zaupal, da bi rad, da bi si ga zapomnili
kot »dobro osebo, ki je naredila vse, kar je bilo mogoče«. Nasilje v imenu
Boga, je nato zatrdil, je protislovje, ki ne ustreza našemu času. Fundamentalizem
je tveganje, ki je prisotno v vseh verstvih. Papež Frančišek je spomnil na molitev
za mir, ki je preteklo nedeljo potekala v Vatikanu in sta se je udeležila palestinski
in izraelski predsednik. Zaupal je, da je bilo na začetku 99 odstotkov oseb v Vatikanu
prepričanih, da dogodek ni izvedljiv. To ni bilo politično dejanje, je zatem opozoril.
Bilo je versko dejanje, katerega namen je bilo v svetu odpreti eno okno.
Nadalje
je sveti oče posvaril še pred antisemitizmom. Zanikati holokavst je norost. In pravi
kristjan ni mogoče biti, če se ne prepozna lastnih judovskih korenin. Dialog med kristjani
in judi je izziv, a odvijati se mora kot dialog med brati. Glede papeža Pija XII.,
o katerem se je glede odnosa do judov govorilo marsikaj, je Frančišek poudaril, da
je bil njihov mogočen zaščitnik. Mnoge med njimi je skrival po samostanih v Rimu in
drugih italijanskih mestih, tudi v svoji poletni rezidenci v Castel Gandolfu. Ne želim
reči, da Pij XII. ni naredil napak, tudi sam jih naredim veliko – je glede tega vprašanja
sklenil papež Frančišek – toda njegovo vlogo je treba razbirati v kontekstu njegovega
časa.
Na vprašanje o Cerkvi in ubogih je papež v pogovoru spomnil, da sta ponižnost
in uboštvo, katerega se ne sme zamenjati s pavperizmom, v središču evangelija. In
sicer v teološkem, ne v sociološkem smislu. Škofje morajo biti zatorej služabniki
in ne vladarji. Zatem je papež Frančišek poudaril, da je v središču svetovnega ekonomskega
sistema danes denar in zato padamo v greh malikovanja. Poleg tega je izrazil še zaskrbljenost
zaradi pojava brezposelnosti, zlasti med mladimi. Celoten ta sistem malikovalske ekonomije
se ohranja preko lokalnih vojn, zaradi katerih pa se izdeluje in prodaja orožje.
Ena
izmed tem, ki se jih je dotaknil papež, je bila, kot že rečeno, tudi reforma rimske
kurije. Glede le-te nima nobenega razsvetljenja ali osebnega načrta, je pojasnil.
Prizadeva si zgolj uresničiti tisto, o čemer so kardinali premišljevali med svojimi
zasedanji pred začetkom konklava. Tudi odločitev za ustanovitev sveta osmih kardinalov
je le del tega, saj je bilo takrat rečeno, da naj bi bodoči papež lahko računal na
skupino svetovalcev, ki ne prebivajo v Vatikanu.
Nazadnje je papež Frančišek
dejal, da je za resnične spremembe potrebno izhajati iz identitete, zato je največja
revolucija prav vrniti se h koreninam. Sam prepoznava, da njegovi poklicanosti najbolj
ustreza razsežnost župnika. Služenje ljudem namreč izvira iz njegove notranjosti.
Obenem pa se vendarle počuti tudi kot papež, je dodal. In to mu pomaga stvari delati
resno. Ko na primer pride neki državni voditelj, ga mora sprejeti z dostojanstvom
in protokolom, ki mu pripada. A ko se gre za srečevanje z ljudmi, ne želi pregrad.
Vem, da se mi lahko kaj zgodi, je zaključil papež Frančišek, vendar pa je vse v Božjih
rokah.