Papež Frančišek med sveto mašo: Sveti Duh nas uči, nas spominja, nam omogoča govoriti
v molitvi, bratskem pogovoru in po preroštvu
VATIKAN (nedelja, 8. junij 2014, RV) – »'Vsi so bili napolnjeni
s Svetim Duhom' (Apd 2,4). Ko Jezus govoril apostolom med zadnjo večerjo,
jim je rekel, da jim bo po svojem odhodu s tega sveta, poslal Očetov
dar, Svetega Duha (prim. Jn 15,26). Ta obljuba je bila z močjo izpolnjena na
binkoštni dan, ko se je Sveti Duh spustil na učence zbrane v dvorani zadnje večerje.
To izlitje, čeprav izjemno, ni edino in izključno samo za tisti trenutek, ampak
je dogodek, ki se je ponovil in se še ponavlja. Kristus, poveličan na Očetovi
desnici, nadaljuje z uresničevanjem svoje obljube tako, da pošilja Cerkvi
oživljajočega Duha, ki nas uči, spominja in nam omogoča govoriti.« S temi
besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu
na današnjo binkoštno nedeljo. V nadaljevanju homilije je papež podrobno spregovoril
o Svetem Duhu, ki nas uči, nas spominja in nam omogoča govoriti v molitvi, bratskem
pogovoru in po preroštvu.
Sveti Duh nas uči Sveti Duh nas
uči, je namreč notranji Učitelj. Skozi okoliščine življenja nas vodi po pravi poti.
Uči nas pot. Na začetku se je Cerkev, torej krščanstvo, imenovala 'pot' (prim.
Apd 9,2), saj je Jezus sam Pot. Sveti Duh nas uči hoditi za njim. Bolj kot učitelj
nauka je Sveti Duh učitelj življenja. Za življenje pa je seveda pomembno tudi vedenje,
znanje, a znotraj širšega in usklajenega obzorja krščanskega bivanja.
Sveti
Duh nas spominja Sveti Duh nas spominja na vse tisto, kar je Jezus rekel.
On je živ spomin Cerkve. Ko nas spominja, nam omogoča razumeti Gospodove besede.
To
spominjanje v Duhu in po Duhu ni samo, da si vtisnemo v spomin, ampak je bistveni
vidik Kristusove navzočnosti v nas in v njegovi Cerkvi. Duh resnice in ljubezni nas
spomninja na vse, kar je Kristus rekel ter nam omogoča vedno bolj vstopiti v pomen
njegovih besed. Vsi imamo to izkušnjo, kot trenutek v kateri koli situaciji, ko pride
misel, zatem druga, ki se naveže na svetopisemski odlomek. Sveti Duh je, ki nas vodi
po tej poti, po poti živega spomina Cerkve. To pa od nas zahteva odgovor. Bolj velikodušen
je odgovor, bolj postanejo v nas Jezusove besede življenje, drže, izbire, izrazi,
pričevanje. Skratka Duh na spominja na zapoved ljubezni in nas poziva, naj jo živimo.
Kristjan
brez tega spomina, ni pravi kristjan, je napol kristjan, je človek, ki je jetnik trenutka.
Ne zna si iz spomina ustvarjati zaklad svoje zgodovine, ne zna ga brati in živeti
kot zgodovino zveličanja. S pomočjo Svetega Duha pa lahko razlagamo notranje navdihe
in dogodke življenja v luči Jezusovih besed. Tako v nas raste modrost spomina, modrost
srca, ki je dar Duha. Naj Sveti Duh v vseh nas poživi krščanski spomin. Tisti dan
je bila z učenci Žena spomina, tista Žena, ki je od začetka vse premišljevala v svojem
srcu. Bila je Marija, naša Mati. Naj nam ona pomaga na tej poti spomina.
Sveti
Duh nam omogoča govoriti Sveti Duh nas uči,
spominja in še več, omogoča nam govoriti z Bogom ter z ljudmi. Ni nemega kristjana,
nemega v duši. Ni! Zanj ni prostora.
V molitvi Omogoča nam v molitvi
govoriti z Bogom. Molitev je dar, ki smo ga zastonjsko prejeli. Je pogovor z Njim
v Svetem Duhu, ki moli v nas in nam omogoča, da se obračamo na Boga tako, da mu rečemo
Oče, Očka, Abba (prim. Rim 8,15; Gal 4,4). To pa ni le fraza, temveč je resničnost.
V resnici smo Božji otroci. »Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji
otroci« (Rim 8,14). Omogoča nam govoriti v trenutku izpovedi vere. Nihče namreč
ne more reči: »Jezus je Gospod«, kot smo danes slišali, »brez Svetega Duha«.
V bratskem pogovoru Sveti Duh omogoča v bratskem pogovoru govoriti
drug z drugim. Pomaga nam govoriti z drugimi tako, da jih prepoznamo kot brate in
sestre, da govorimo z njimi prijateljsko, z nežnostjo, krotkostjo ter tako razumemo
njihove stiske ter upanja, žalost in veselje.
Po preroštvu Je pa
še več. Sveti Duh nam omogoča govoriti ljudem po preroštvu tako, da nas napravlja
ponižne in učljive kanale Božje Besede. Preroštvo naj bo vedno odkritosrčno, naj jasno
pokaže na nasprotja in krivice, a vedno s krotkostjo in konstruktivnim namenom. Prežeti
z Duhom ljubezni smo lahko znamenje in orodje Boga, ki ljubi, ki služi in ki daje
življenje.
Če povzamem: Sveti Duh nas uči pot, nas spominja na Jezusove besede
in jih razlaga, omogoča nam moliti in reči Bogu Oče, omogoča nam v bratskem pogovoru
pogovarjati se z ljudmi, omogoča nam govoriti po preroštvu.
Na binkoštni dan,
ko so bili učenci napolnjeni s Svetim Duhom, je bil krst Cerkve, ki se je rodila v
'izhodu', ko se je 'odpravila' oznanjat dobro novico. Mati Cerkev, ki
se odpravi služit. Spomnimo se: druga Mati, naša Mati, se je v naglici odpravila služit.
Mati Cerkev in Mati Marija, obe devici, obe materi, obe ženi. Jezus je bil odločen
do učencev; niso smeli zapustiti Jeruzalema, preden bi od zgoraj prejeli moč Svetega
Duha (prim. Apd 1,4.8). Brez njega ni poslanstva, ni evangelizacije. Zato z vso Cerkvijo,
z našo Materjo katoliško Cerkvijo kličimo: Pridi Sveti Duh!