Papež Frančišek pri katehezi o daru pobožnosti: Kaže na našo pripadnost Bogu in
globoko povezanost z njim
VATIKAN (sreda, 4. junij 2014, RV) – Papež Frančišek je med današnjo splošno
avdienco govoril o pobožnosti, daru Svetega Duha, ki je velikokrat površno razumljen,
v resnici pa se dotika središča naše krščanske identitete in življenja. Kot je izpostavil,
dar pobožnosti »kaže na našo pripadnost Bogu in našo globoko povezanost z njim,
na vez, ki daje smisel vsemu našemu življenju in nas ohranja trdne, v občestvu z njim,
tudi v najbolj težkih in mučnih trenutkih«.
Odnos, ki se živi s srcem To
vez z Gospodom pa ne razumemo kot neko dolžnost ali neko zapoved. Je vez, ki prihaja
od znotraj. Gre za »odnos, ki se živi s srcem«: je naše prijateljstvo z Bogom,
dano nam po Jezusu, je prijateljstvo, ki spreminja naše življenje in nas napolnjuje
z navdušenjem in veseljem. Zato dar pobožnosti v nas zbuja predvsem hvaležnost in
slavljenje. To je namreč razlog in »najbolj pristen smisel našega bogočastja in
čaščenja«, je zatrdil papež. Ko nam Sveti Duh da zaznati Gospodovo navzočnost
in vso njegovo ljubezen do nas, nam ogreje srce in nas skoraj naravno usmeri k molitvi
in obhajanju. »Pobožnost je torej sinonim za avtentičen verski duh, otroško
zaupnost z Bogom, tisto zmožnost moliti ga z ljubeznijo in preprostostjo, ki je lastna
osebam, ponižnim v srcu,« je dejal papež vernikom, zbranim na Petrovem trgu.
Dar
pobožnosti nas usmerja k drugim Če nam dar pobožnosti pomaga rasti v odnosu
in občestvu z Bogom in nas vodi, da živimo kot otroci, nam obenem pomaga, da to »ljubezen
razlivamo tudi na druge in jih prepoznamo kot brate in sestre«. Tako bomo ob tistem,
ki je ob nas, in tistih, ki jih srečamo vsak dan, ganjeni s čustvi pobožnosti, pri
čemer je papež izpostavil, da pri tem ne gre za pietizem. Nekateri namreč mislijo,
da pobožnost pomeni zapreti oči, nadeti si narejen obraz, se pretvarjati, da si kot
svetnik. To ni dar pobožnosti, je pripomnil. Resničen dar pobožnosti namreč pomeni,
da se bomo zares lahko veselili s tistim, ki se veseli, jokali s tistim, ki joče,
blizu bomo tistemu, ki je sam, opomnili tistega, ki dela napako, potolažili žalostnega,
sprejeli in pomagali tistemu, ki je v stiski. Dar pobožnosti je prav tako tesno povezan
s krotkostjo, naredi nas namreč krotke, mirne, potrpežljive, v miru z Bogom ter krotke
v služenju drugim, je pojasnjeval papež.
Prositi Gospoda za dar pobožnosti Ob
koncu kateheze je spomnil na besede sv. Pavla iz Pisma Rimljanom: »Kajti vsi, ki
se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. Saj niste prejeli duha suženjstva, da
bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo:
'Aba, Oče!',« (Rim 8,14-15). Prosimo Gospoda, je povabil,
da bo dar njegovega Duha lahko premagal naš strah in naše negotovosti, tudi našega
nemirnega in nepotrpežljivega duha; da nas bo lahko naredil za vesele priče Boga in
njegove ljubezni; da bomo lahko častili Gospoda v resnici in služenju drugim, s krotkostjo
in nasmehom, ki nam ju Sveti Duh vedno daje v veselju. »Naj nam Sveti Duh podari
ta dar pobožnosti,« je še dejal Frančišek.