Pri papežu Frančišku zimbabvejski škofje

VATIKAN (ponedeljek, 2. junij 2014, RV) – Na obisku ad limina apostolorum se mudijo zimbabvejski škofje. Danes so se srečali tudi s papežem Frančiškom, ki jim je govor izročil v branje. V njem sveti oče izpostavlja dolgo zgodovino krščanstva v Zimbabveju ter številne škofe, duhovnike, redovnike in laike, ki so svoje življenje posvetili Kristusu, da se je tako v tej deželi vera globoko ukoreninila in razcvetela. Spomni na številne generacije Zimbabvejcev, v ključno s političnimi voditelji, ki so obiskovali katoliške šole, ter na veliko število duhovnih poklicev. Katoliška Cerkev je trdno stala ob narodu pred in po državni neodvisnosti, predvsem pa v času konflikta, ki je povzročil veliko trpljenje. »Kristjani so na vseh straneh konflikta v Zimbabveju,« zapiše papež in zatem škofe spodbudi, naj vsakega vodijo k edinosti in ozdravljenju: »Kristusovi sledilci pripadajo vsem političnim strankam, nekateri so na oblasti, številni niso. Kot Božje ljudstvo na poti, vsi potrebujejo spreobrnjenje in ozdravljenje, da bi postali eno telo v Jezusovem Duhu.«

Papež v nadaljevanju škofe poziva k opogumljanju vernikov, naj nikoli ne pozabijo, da Bog posluša njihove prošnje in odgovarja na njihove molitve. Poudarja, da se mora evangelij vstajenja v Zimbabveju jasno oznanjati in živeti. »Nikoli ne pozabimo na nauk vstajenja: Na zravnanem polju se spet pojavi življenje, trdoživo in nepremagljivo. Morda je veliko temnega, toda dobro se vedno vrača, vzklije in se razrašča. Na svetu se vsak dan znova rojeva lepota, ki spet vstane spremenjena po viharjih zgodovine.«

Škofje naj pogumno oznanjajo evangelij upanja in prinašajo Gospodovo sporočilo v razklanost našega časa, utrujenost pri oznanjevanju Božjega odpuščanja in milosti. »Še naprej opogumljajte vernike,« vabi papež, »naj obnavljajo osebno srečanje z vstalim Gospodom ter se vračajo k zakramentom, predvsem k spravi in sveti evharistiji, ki je vir in vrh krščanskega življenja.« Prav tako naj so poslušni Svetemu Duhu, ohranjajo naj tesno povezanost s svojimi duhovniki in naj si prizadevajo odstraniti vsako vrsto osebnega interesa. Zimbabvejski škofje so prav tako spodbujeni iskati duhovniške poklice: možje, ki so bili vzgajani z velikodušnostjo pastirjev in očetov, bodo šli iskat svoje ljudi na vse konce dežele. Pozorno naj spremljajo nove duhovnike, da bodo živeli celovito in pokončno življenje. Spodbujajo jih naj k pridiganju in življenju evangeljskih vrednot resnice in celovitosti, k lepoti življenja, ki je živeto v veri, Božji ljubezni in nesebičnem služenju drugim, s preroškim zaupanjem v pravičnost.

Papež Frančišek izpostavlja, da je prihodnost Cerkve v Zimbabveju in celotni Afriki v veliki meri odvisna od formacije vernikov. Poleg svetih duhovnikov Cerkev potrebuje goreče, dobro izobražene katehiste, ki bodo sodelovali z duhovniki in laiki, tako da se bo nauk Cerkve odražal v življenju ljudi v družbi. Papež škofe vabi, naj prav tako podpirajo posvečene osebe, posebno pozornost pa naj namenjajo mladim katoličanom, ki želijo skleniti krščanski zakon.

Audio: