V Collevalenzi razglašena za blaženo Mati Speranza Jezusova, glasnica Usmiljene Ljubezni
COLLEVALENZA (sobota, 31. maj 2014, RV) – Kardinal Angelo Amato, prefekt kongregacije
za zadeve svetnikov, je danes v svetišču Usmiljene Ljubezni v Collevalenzi
v italijanski pokrajini Umbrija vodil beatifikacijo redovne sestre Matere Speranze
Jezusove, ustanoviteljice ženske in moške kongregacije Služabnic in sinov Usmiljene
ljubezni. Mati Speranza Jezusova je bila kot Marija Jožefa Alhama Valera rojena
30. septembra 1893 v Santomeri v Španiji, umrla pa je 8. februarja 1983 v svetišču
Usmiljene Ljubezni v Collevalenzi, ki ga je ona ustanovila. To svetišče so
začeli imenovati 'mali Lourdes', saj tudi tukaj izvira voda, ki jo je Materi
Speranzi pokazal sam Jezus. Papež Frančišek je 5. julija lani podpisal odlok za beatifikacijo,
potem ko je bil priznan čudež takojšnje ozdravitve malega Frančiška iz kraja Vigevano.
P.
Pietro Riva FMI iz reda Sinov Brezmadežne Marije ali kratko Pavoniancev, postulator
postopka za beatifikacijo je za Radio Vatikan bolj podrobno razložil ozdravitev malega
Frančiška. »Gre za čudež tretje stopnje, saj je bil otrok v trenutku,
popolno in za stalno ozdravljen. Do ozdravitve je prišlo na priprošnjo Matere Speranze,
predvsem pa preko sredstva, v tem primeru blagoslovljene vode iz svetišča Collevalenza,
ki so jo prenesli v Vigevano in dali otroku piti med 28. junijem ter 4. julijem 1999,
ko so ugotovili, da je otokova bolezen popolnega zavračanja proteinov povsem
izginila.«
Postulator je nadalje pojasnil, kdo je Mati Spreranza Jezusova,
ki je za sabo pustila 2300 napisanih strani, bodisi konstitucij obeh kongregacij bodisi
avtobiografskih zapisov. »Bila je močna ženska. Ta njena duhovna moč ji
je omogočila, da se je zmogla soočiti s številnimi ovirami, predvsem tistimi,
ki so jih ji postavljali predstojniki najprej v Španiji, nato v Rimu in seveda
tudi v Vatikanu, saj so jo za kakšno leto odstavili z vodstva kongregacije. Vendar
je kljub temu šla naprej, saj je bila prepričana, da to, kar jo navdihuje,
prihaja od Gospoda. Tako je uspela ustanoviti prej omenjeni kongregaciji, peljati
naprej izredno delo svetišča v Collevalenzi, predvsem pa je postala najpomembnejša
glasnica Usmiljene Ljubezni 20. stoletja.«
Prefekt kongregacije
za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato, pa je pojasnil prizadevanje Matere
Speranze, ki ga izraža že samo redovniško ime. »Mati Speranza je bila zlasti revežem
glasnica upanja. V njej je bila želja, da bi dosegla najbolj zapuščene in obrobne.
Nenehno je bila dejavna, da bi lahko prišla naproti tistim, ki so bili v potrebi,
saj jim je darovala denar, hrano, obleko, čas... Njena karitativna ljubezen je bila
konkretna. V zavetišče je sprejemala družine brez strehe nad glavo, skrbela
za ranjene in utrujene vojake, ne glede na narodnost ali politično pripadnost.
Ob koncu druge svetovne vojne je za ljudi iz četrti, v kateri je živela, odprla
menzo, kjer se je vsak dan nasitilo več kot tisoč ljudi. Ure in ure je osebno
pripravljala dobro obložene sendviče za od doma precej oddaljene delavce. V
Collevalenzi je odprla šiviljsko delavnico, da bi pomagala dekletom tega kraja. Romarje,
ki so prihajali v svetišče, pa je vedno materinsko sprejela.«