Splošna avdienca posvečena romanju v Sveto deželo: Papež prosil za odpuščanje in povabil
k molitvi za mir
VATIKAN (sreda, 28. maj 2014, RV) – Papež Frančišek je katehezo med današnjo
splošno avdienco namenil svojemu romanju v Sveto deželo, ki je bilo – kot je dejal
– »velik dar za Cerkev«, za katerega je Bogu hvaležen. »Vodil me je v to
blagoslovljeno deželo, ki je videla zgodovinsko navzočnost Jezusa in kjer so
se zgodili temeljni dogodki za judovstvo, krščanstvo in islam,« je zatrdil in
se zahvalil patriarhu Fouadu Twalu, škofom različnih obredov, duhovnikom, frančiškanom
kustodije Svete dežele. Hvaležnost je izrazil tudi jordanskim, izraelskim in palestinskim
oblastem ter vsem, ki so sodelovali pri izvedbi obiska.
Papež o srečanju
na Božjem grobu:»Doživeli smo vso bridkost in trpljenje razdelitev« Osnovni
cilj Frančiškovega romanja v Sveto deželo, potekalo je od 24. do 26. maja, je bila
50. obletnica zgodovinskega srečanja med papežem Pavlom VI. in patriarhom Atenagorom.
Bilo je to prvič, da je Petrov naslednik obiskal Sveto deželo, je pojasnjeval Frančišek.
Pavel VI. je tako med drugim vatikanskim koncilom začel papeška potovanja zunaj italijanskega
ozemlja. Tista preroška gesta rimskega škofa in carigrajskega patriarha je postavila
temeljni kamen na težavno, a obetajočo pot edinosti vseh kristjanov, na kateri so
od takrat bili storjeni pomembni koraki. Kot je zatrdil Frančišek, je zato njegovo
srečanje z Bartolomejem, »ljubljenim bratom v Kristusu«, bilo vrh obiska Svete
dežele. V spomin je priklical njuno skupno molitev na Jezusovem grobu, navzoči pa
so bili tudi jeruzalemski grško pravoslavni patriarh Theopholis III. in apostolski
armenski patriarh Nourhan, nadškofi in škofi različnih Cerkva in skupnosti, civilne
oblasti in številni verniki. »Na tistem kraju, kjer je odmevalo oznanilo vstajenja,
smo doživeli vso bridkost in trpljenje razdelitev, ki še vedno obstajajo med
Kristusovimi učenci,« je dejal papež. »Predvsem pa smo med bogoslužjem,
napolnjenim z vzajemnim bratstvom, spoštovanjem in naklonjenostjo, slišali močan glas
Vstalega dobrega pastirja, ki želi iz vseh svojih ovac narediti eno samo čredo; slišali
smo željo po ozdravitvi še odprtih ran in po vztrajnem nadaljevanju poti proti polnemu
občestvu.«
»Prosim odpuščanja … « Papež Frančišek
je prosil za odpuščanje, kot so to storili že njegovi predhodniki: »Prosim
odpuščanja za vse tisto, kar smo mi storili ter tako povzročili to ločitev,
in prosim Svetega Duha, naj nam pomaga ozdraviti rane, ki smo jih mi storili
drugim bratom. Vsi smo bratje v Kristusu,« je dodal in nadaljeval, da sta s patriarhom
Bartolomejem prijatelja in brata, da sta izrazila pripravljenost za skupno hojo: skupno
molitev, skupno delo za Božjo čredo, iskanje miru, varovanje stvarstva. »Kot bratje
moramo iti naprej.«
Spodbuditi k miru Drugi cilj romanja v Sveto
deželo pa je po papeževih besedah bil »opogumiti regijo na poti k miru, ki je hkrati
dar Boga in zavzetost ljudi«: »To sem storil v Jordaniji, Palestini in Izraelu.
In vedno kot romar, v imenu Boga in ljudi, ko sem v srcu nosil veliko sočutje za otroke
te dežele, ki predolgo časa živijo z vojno in imajo pravico poznati dneve miru!«
Zato je papež kristjane pozval, naj se z odprtim in poslušnim srcem pustijo maziliti
Svetemu Duhu, da bodo vedno bolj zmožni dejanj ponižnosti, bratstva in sprave. Duh
namreč omogoči, da drže ponižnosti, bratstva in sprave osvojimo v vsakdanjem življenju,
z osebami različnih kultur in verstev ter tako postanemo oblikovalci miru.
Frančišek
pozval k molitvi za mir v Sveti deželi: »Računam na vaše molitve!« Papež Frančišek
je nadaljeval, da se je v Jordaniji zahvalil oblastem in narodu za sprejem številnih
beguncev, ki prihajajo iz vojnih območij. Gre za humanitarno delo, ki si zasluži in
terja stalno podporo mednarodne skupnosti. Med romanjem po drugih krajih je papež
spodbudil oblasti, naj se še naprej trudijo pomiriti napetosti na bližnje vzhodnem
območju, predvsem v trpinčeni Siriji. Prav tako naj nadaljujejo z iskanjem pravične
rešitve za izraelsko palestinski konflikt. Zato je papež povabil izraelskega in palestinskega
predsednika, ki sta oba človeka miru in oblikovalca miru, naj prideta v Vatikan, da
bi skupaj molili za mir. »Lepo prosim tudi vas,« se je obrnil na vernike, zbrane
na Trgu sv. Petra, »ne pustite nas samih: molite, zelo molite, da nam bo Gospod
dal mir v tej blagoslovljeni deželi! Računam na vaše molitve!«
V veri
potrditi krščanske skupnosti Romanje v Sveto deželo je bila tudi priložnost
za »potrditev krščanskih skupnosti, ki zelo trpijo, v veri« ter »izraziti
hvaležnost vse Cerkve za navzočnost kristjanov na tem območju in celotnem Bližnjem
vzhodu«. Po papeževih besedah so ti bratje in sestre »pogumni pričevalci upanja
in ljubezni«, so »sol in luč« v tej deželi. S svojim življenjem vere in
molitve ter vzgojno in skrbstveno dejavnostjo, delajo v korist sprave in odpuščanja
ter prispevajo k družbenemu skupnemu dobremu.
Zdravamarija sklenila papeževo
katehezo »S tem romanjem, ki je bilo prava Gospodova milost, sem
hotel prinesti besedo upanja, a sem jo tudi sam prejel,« je ob koncu kateheze
dejal papež Frančišek. »Prejel sem jo od bratov in sester, ki upajo proti vsakemu
upanju, preko veliko trpljenja,« pri čemer je spomnil tudi na vse, ki so zaradi
konfliktov zbežali iz svoje domovine, ter na tiste, ki so na različnih koncih sveta
diskriminirani in zaničevani zaradi svoje vere v Kristusa. »Še naprej jim bodimo
blizu!« je pozval. »Molimo zanje in za mir v Sveti deželi ter na celotnem Bližnjem
vzhodu.« Molitev vse Cerkve naj prav tako podpira pot proti polni edinosti med
kristjani, da bo svet veroval v ljubezen Boga, ki je v Jezusu Kristusu prišel prebivat
med nas. Nato je papež skupaj z zbranimi verniki molil Zdravamarijo.