Frančišek v sporočilu Mednarodni organizaciji dela: Delo ni zgolj tržno blago,
ampak ima lastno dostojanstvo in vrednost
VATIKAN (sreda, 28. maj 2014, RV) – Papež Frančišek je napisal posebno sporočilo
za 103. zasedanje Mednarodne organizacije dela (ILO), ki te dni poteka v Ženevi. V
ospredje je postavil dostojanstvo človeškega dela, problem brezposelnosti, pojav množične
migracije ter pozval k solidarnosti.
»Človeško delo je del stvarstva in
nadaljevanje Božjega ustvarjalnega dela,« zapiše papež. Ta resnica nas vodi v
razumevanje dela kot daru in kot dolžnosti. »Delo zatorej ni zgolj tržno blago,
ampak ima lastno dostojanstvo in vrednost.« Sveti sedež ceni prispevek, ki ga
Mednarodna organizacija dela nudi na področju zaščite dostojanstva človeškega dela
v kontekstu družbenega in ekonomskega razvoja, in sicer preko razprav in sodelovanja
med vladami, delavci in delodajalci. Ta prizadevanja so po Frančiškovih besedah v
službi skupnega dobrega človeške družine in vsepovsod pospešujejo dostojanstvo delavcev.
Papež
zatem izpostavlja problem brezposelnosti, ki močno vpliva na širjenje revščine. Predvsem
mladim ljudem brezposelnost jemlje pogum, v njih povečuje občutek manjvrednosti in
odtujenosti od družbe. Prizadevanje za večje zaposlitvene priložnosti pomeni pritrditi
prepričanju, da samo preko svobodnega, ustvarjalnega, soodgovornega in vzajemnega
dela lahko ljudje izrazijo in povečajo dostojanstvo svojega življenja.
Naslednji
resen pojav, s katerim se mora soočiti današnji svet, je množična migracija. Veliko
ljudi namreč pogosto išče zaposlitev zunaj lastne domovine in pogosto naleti na nezaupanje
in izključitev. Velikokrat ne uspejo najti dostojnega dela in postanejo žrtve določene
»globalizacije ravnodušnosti«, trdi papež in opozarja na trgovino z ljudmi,
prisilno delo in zasužnjevanje, ki so prepogosto spremljevalni pojavi migracije. »To
se ne sme nadaljevati!« poudarja. »Trgovina z ljudmi je rana, je zločin
proti vsemu človeštvu!«
Frančišek ob koncu še poudari potrebo po okrepitvi
že obstoječih oblik sodelovanja in vzpostavitvi novih poti za večanje solidarnosti.
To pa zahteva prenovljeno zavzetost v korist dostojanstva vsake osebe, odločnejše
izvajanje mednarodnih standardov o delu, načrtovanje razvoja, katerega središče je
človek, novo ovrednotenje odgovornosti večnacionalnih družb v državah, spodbujanje
vlad za olajšanje migracijskih premikov v korist vseh ter s tem prekinitev trgovine
z ljudmi.