Frančiškova jutranja homilija v Domu sv. Marte govorila o odprtosti srca in pripadnosti
Cerkvi
VATIKAN (torek, 13. maj 2014, RV) – Božjih stvari ne moremo razumeti samo z
glavo, treba je odpreti srce za Svetega Duha, je dejal papež Frančišek med današnjo
jutranjo mašo v Domu sv. Marte. Spregovoril je o veri, ki je sicer Božji dar, a ga
ni mogoče sprejeti, če živimo ločeni od Božjega ljudstva, Cerkve.
Današnje
berilo iz Apostolskih del nam govori o dveh skupinah ljudi. Najprej so tu »tisti,
ki so se razkropili zaradi preganjanja, ki je nastalo po Štefanovi smrti«. Razkropili
so se s semenom evangelija in ga ponesli vsepovsod. Na začetku so govorili samo judom.
Zatem so nekateri od njih, ko so prispeli v Antiohijo, začeli oznanjati evangelij
tudi Grkom. Tako so »počasi odprli vrata Grkom, poganom«, je dejal papež med
homilijo. Vest o tem pa je prišla do Jeruzalema in poslali so Barnaba v Antiohijo,
da bi »opravil inšpekcijo«. In vsi so bili zadovoljni, kajti Gospodu se je
pridružila velika množica. Papež je nadaljeval, da se je ta množica pustila voditi
Svetemu Duhu, bila je poslušna Svetemu Duhu. Počasi so »odprli vrata za vse«:
tudi za pogane, ki so veljali za nečiste. To je torej prva skupina oseb, ki je poslušna
Svetemu Duhu, je povzel in dodal, da nas Sveti Duh včasih spodbuja, da delamo velike
stvari, kot je na primer spodbudil Filipa, da je krstil dvornika Etiopca, kot je spodbudil
Petra, da je šel in krstil Kornelija. »Včasih nas Sveti Duh vodi; in krepostno
je pustiti se voditi Svetemu Duhu, ne se upirati Svetemu Duhu, biti poslušni Svetemu
Duhu. Sveti Duh danes deluje v Cerkvi, danes deluje v našem življenju,«
je poudaril papež Frančišek in pojasnil, da ko smo pozorni na dogodke, ko v naše misli
in srce pridejo dobre stvari, je to Sveti Duh, ki vabi, da stopimo na to pot. A potrebna
je poslušnost, poslušnost Svetemu Duhu.
Druga skupina ljudi, o kateri beremo
v današnjem evangeliju, so »intelektualci, ki se v templju približajo Jezusu, pismouki«.
S temi je Jezus imel vedno težave, je dejal Frančišek, kajti niso uspeli razumeti.
Vrteli so se okoli istih stvari, ker so mislili, da je vera stvar pameti, stvar postave.
Zanje je bilo treba izpolnjevati zapovedi in nič več. Spraševali so Jezusa, »hoteli
so razpravljati, vse je bilo v glavi, v razumu«. »V teh ljudeh,« je dodal
papež, »ni srca, ni ljubezni in ni lepote, ni ubranosti; to so ljudje, ki želijo
samo razlage.« Ko dobijo pojasnilo, se vrnejo z drugim vprašanjem. »Krožijo,
krožijo … Kot so krožili okoli Jezusa vse življenje, vse do trenutka, ko jim je uspelo
prijeti ga in ga ubiti.« Po Frančiškovih besedah ti nimajo odprtega srca za Svetega
Duha: »Verjamejo, da se Božje stvari lahko razume samo z glavo, z idejami,
z lastnimi idejami. Naduti so. Mislijo, da vedo vse in da tisto, kar ne vstopi v njihov
razum, ni resnično. Pred njimi lahko obudiš mrtvega, a ne bodo verovali.«
Jezus
pa gre onkraj in jim pravi: »Vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovác, ker niste
izmed ljudstva Izrael. Zapustili ste ljudstvo. Ste del aristokracije razuma.« Zanikali
so svoje ljudstvo in takšna drža zapira srce, je pripomnil Frančišek. »Ti ljudje
so se ločili od Božjega ljudstva in zato niso mogli verovati. Vera je Božji
dar,« je poudaril, »a vera pride, če si del njegovega ljudstva, če si v Cerkvi,
če si podprt z zakramenti, z brati, z zborom; če veruješ, da je ta Cerkev Božje ljudstvo.«
Osebe iz evangelija pa so se ločile od Božjega ljudstva in vanj niso verjele, verjele
so samo v svoje stvari ter tako oblikovale sistem zapovedi, ki je odganjal ljudi:
odganjali so jih stran in niso dovolili, da bi vstopili v Cerkev, v ljudstvo. »Niso
mogli verovati. In to je greh upiranja Svetemu Duhu,« je poudaril papež.
Dve
skupini ljudi, je povzel, ljudje miline, krotkosti, ponižni in odprti za Svetega Duha,
in skupina nadutih, samozadostnih, oholih ljudi, ločenih od ljudstva, aristokrati
razuma, ki so zaprli vrata in se upirajo Svetemu Duhu. Tu ne gre samo za trmoglavost,
ampak za nekaj več, pomeni »imeti trdo srce! To pa je nevarno«. Papež Frančišek
je povabil, naj prosimo Gospoda milosti, da bi prejeli poslušnost Svetemu Duhu ter
tako nadaljevali življenje, bili ustvarjalni in veseli, kajti tista druga skupina
ljudi ni bila vesela. Kjer je veliko resnosti, tam ni Svetega Duha. Prosimo torej
milost poslušnosti, je sklenil papež, naj nam Sveti Duha pomaga braniti se pred hudim
duhom samozadostnosti, napuha, ošabnosti in zaprtosti srca za Svetega Duha.