2014-05-13 15:53:16

Pred apostolskim potovanjem: Sveta dežela in papeži


VATIKAN (torek, 13. maj 2014, RV) – Od leta 1964 do leta 2014: to je okvir petdesetletne zgodovine apostolskih potovanj papežev v Sveto deželo. Do sedaj so kraje Jezusovega delovanja obiskali trije Petrovi nasledniki: Pavel VI., Janez Pavel II. in Benedikt XVI. Papež Frančišek bo četrti. Njegovo apostolsko potovanje je predvideno od 24. do 26. maja. Potekalo bo pod geslom Da bi bili vsi eno.

Pavel VI.
Za vsakega izmed štirih papežev bi lahko rekli, da so bili prepričani, da ne bodo mogli »doseči popolnosti, ne da bi častili Kristusa prav v tistih krajih, kjer je prej kot drugod evangelij s križa izžareval svoj sijaj«. Te besede, povzete po sv. Hieronimu, jasno nakažejo, kaj je papeže pripeljalo do romanja v Sveto deželo. Papež Pavel VI. je deset let po svojem obisku v apostolski spodbudi Nobis in animo zapisal: »Ta blagoslovljena dežela je na nek način postala duhovna dediščina kristjanov po celem svetu, ki si želijo, da bi jo lahko obiskali med pobožnim romanjem vsaj enkrat v življenju.« Leta 1964, tik preden je odpotoval, pa je Pavel VI. dejal: »Pravilno je bilo rečeno, da se naslednik prvega med apostoli po dvajsetih stoletjih zgodovine vrača tja, od koder je odšel Peter, nosilec krščanskega sporočila. V resnici želi biti to naš povratek v zibelko krščanstva, kjer je gorčično seme pognalo prve korenine evangeljske podobnosti in se razširilo kot z gostim listjem pokrito drevo, ki s svojo senco pokriva že cel svet.«

Ta močna želja po romanju in molitvi v Sveti deželi se seveda ni pojavila prvič šele pri papežu Pavlu VI. Znano je, da so si to zelo želeli na primer papeži Gregor VII., Urban II. in Pij II. Nekateri so Jezusove kraje obiskali pred izvolitvijo za Petrovega naslednika. Med le-temi sta Urban IV. in Gregor X. Sveta dežela je bila pri srcu vsem papežem. Zanimali pa se niso le za kraje same, ampak tudi za prebivalstvo, konflikte in številne težave tamkajšnjih kristjanov.

Janez Pavel II.
Papež Janez Pavel II. je tja poromal šele 22 let po svoji izvolitvi, leta 2000 (20. do 26. marec), a v sebi je to željo gojil od vedno. Ob sklepu leta odrešenja (1983-1984) je tako zapisal: »To leto bi si še posebej želel podoživeti globoko ganjenost in neizmerno veselje, ki ju je izkusil moj predhodnik, papež Pavel VI., ko je leta 1964 odšel v Sveto deželo in Jeruzalem. Toda, če mi ni bilo dano biti tam fizično, se vendar počutim kot duhovni romar v deželi, kjer se je dogodila naša sprava z Bogom, da bi Princa miru prosil za dragoceni dar odrešenja in dar miru.« Posebno pozornost je Janez Pavel II. posvetil mestu Jeruzalem in bolečim dogodkom, v katere je bilo vpleteno. Sveti sedež je ob številnih priložnostih povabil k premisleku in spodbudil k iskanju primerne rešitve zapletenega in delikatnega vprašanja. Po besedah Janeza Pavla II. to »sveto mesto« samo po sebi vsebuje povabilo k miru, ki je namenjeno celotnemu človeštvu.

Pomen miru v Sveti deželi so poudarjali tudi trije papeži 20. stoletja, ki tistih krajev sicer osebno kot Petrovi nasledniki niso mogli obiskati. Prvi med njimi je bil Pij XII., ki je o tem spregovoril kar v treh svojih okrožnicah (Auspicia quaedam, In multiplicibus curis, Redemptoris nostri) in je vedno pozorno sledil političnim in verskim dogodkom na celotnem Bližnjem vzhodu. Odmevne so bile tudi njegove besede zahvale frančiškanom za njihovo delo v Kustodiji Svete dežele, za katero so odgovorni. Papež Janez XXIII. je bil na romanju v Sveti deželi, ko je bil še osebni tajnik bergamskega škofa. To je bilo leta 1906, ko je bil star 25 let. V spominu mu je ostalo zlasti žalostno stanje, v katerem je bila takrat cerkev v Nazaretu. Kasneje, kot papež, je tako postal tisti, ki je odobril načrt za novo baziliko. Tudi Janez Pavel I., katerega pontifikat je trajal komaj en dober mesec, je večkrat javno ali pa svojim prijateljem in sodelavcem izrazil globoko željo, da bi lahko poromal v Sveto deželo. Neko pričevanje potrjuje, da si tja ni želel iti kot turist, ampak je imel namen, da bi v tistih krajih ostal daljše obdobje.

Benedikt XVI.
Predhodnik papeža Frančiška, Benedikt XVI., pa je bil tretji Petrov naslednik, ki je imel priložnost osebno oditi v Sveto deželo. In sicer med 8. in 15. majem leta 2009. Med povratnim letom je novinarjem med drugim spregovoril o treh bistvenih vtisih. Prvi je bil »razpoložljivost« muslimanov, kristjanov in judov za medverski dialog, za srečanje in sodelovanje med verstvi. Drugi je bilo »zelo spodbudno ekumensko vzdušje«. Tretji vtis, ki ga je zaslužni papež Benedikt XVI. omenil po obisku Svete dežele, pa je bil, da je navkljub veliko težavam pri vseh »prisotna globoka želja po miru«.

Frančišek
Papež Frančišek je nekoč že bil v Sveti deželi. Kot provincial argentinskih jezuitov je leta 1973 poromal v Jeruzalem. Med svojim tokratnim obiskom bo sledil korakom Pavla VI., katerega apostolsko potovanje pred petdesetimi leti je bilo med drugim tudi prvo mednarodno apostolsko potovanje v moderni dobi. Tako kot Pavel VI. bo Frančišek obiskal tri države, Jordanijo, Palestino in Izrael. In tako kot se je Pavel VI. sestal z ekumenskim patriarhom Atenagoro, se bo papež Frančišek tokrat srečal s sedanjim patriarhom Bartolomejem I.

Audio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.