S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 11. maj 2014, RV) – »Tako kot vsi drugi darovi Duha tudi svet predstavlja zaklad za vso krščansko skupnost. Gospod nam ne govori le v intimnosti srca. Govori nam, toda ne samo tam, ampak nam govori tudi preko glasu in pričevanja bratov.« Tako je dejal papež Frančišek med splošno avdienco v sredo. Kateheza je bila posvečena daru sveta, enemu od darov Svetega Duha.

Papež med splošno avdienco o daru sveta
»Vemo, kako pomembno je v najbolj delikatnih trenutkih, da lahko računamo na nasvete oseb, ki so modre in nas imajo rade.« Preko daru sveta je Bog sam s svojim Duhom tisti, ki razsvetljuje naše srce tako, da dojamemo pravi način, kako govoriti in se obnašati, ter pot, po kateri moramo hoditi. V trenutku, ko sprejmemo in gostimo v svojem srcu Svetega Duha, nas ta takoj napravi občutljive za njegov glas. Tako začne »usmerjati naše misli, naša čutenja in naše namene v skladu z Božjim srcem«. Istočasno nas navaja, da notranji pogled vse bolj obračamo k Jezusu, ki je vzor našega načina ravnanja in sklepanja odnosov z Bogom Očetom ter brati. »Svet je torej dar, s katerim Sveti Duh našo vest naredi sposobno, da se za nekaj konkretno odloči v občestvu z Bogom, v skladu z logiko Jezusa in njegovega evangelija.« Na ta način notranje in pozitivno rastemo. Duh nam pomaga, da nismo na milost in nemilost prepuščeni sebičnosti, da ne pademo v zgolj lasten način gledanja na stvari. S tem nam »Duh pomaga rasti in tudi živeti v skupnosti«.

Papeški švicarski gardi: »Bodite trdni v vaši veri in velikodušni v ljubezni«
»Služiti Papeški švicarski gardi pomeni živeti izkušnjo, ko se na poseben način srečata čas in prostor,« je dejal papež Frančišek mladim švicarskim gardistom. »Rim je mesto, ki je bogato z neštetimi spomeniki in zgodovinskimi ter umetniškimi kraji, ki izražajo veličino njegove kulture in zgodovine. Vendar pa to mesto ni le nekakšen velik muzej, ampak je križišče turistov in romarjev, ki prihajajo z vsega sveta: osebe različnih jezikov, tradicij, verstev in kultur prihajajo iz različnih motivov. V tem gibanju zgodovine in osebnih zgodb je tudi vsakdo izmed vas. Z vašim posebnim služenjem ste poklicani k vedremu in veselemu krščanskemu pričevanju pred vsemi, ki pridejo v Vatikan obiskat baziliko sv. Petra in se srečat s papežem. Bodite trdni v vaši veri in velikodušni v ljubezni do oseb, ki jih srečate.«

Pri Frančišku izvršni odbor za koordinacijo ZN
»Ekonomski in socialni razvoj se lahko doseže samo tako, da se povežejo znanstvene in tehnične zmožnosti ter stalna solidarnostna zavzetost, ki jo spremlja velikodušna in nesebična zastonjskost na vseh ravneh.« Tako je povedal sveti oče na srečanju s člani izvršnega odbora za koordinacijo Združenih narodov. K temu razvoju, je dodal, enako prispevajo mednarodna dejavnost, ki se zavzema za doseganje celostnega človeškega razvoja v korist vseh prebivalcev planeta, legitimna porazdelitev ekonomskih dobrin s strani države ter nenadomestljivo sodelovanje zasebne in civilne družbeno-ekonomske dejavnosti. Papež je zbrane povabil, naj skupaj pospešujejo resnično svetovno etično mobilizacijo, ki onkraj vsakega verskega ali političnega razlikovanja širi in uveljavlja skupni ideal bratstva in solidarnosti, predvsem do najrevnejših in družbeno izključenih.

Papeške misijonske družbe: »Kristusov Duh nam daje moč, da se podamo na misijonarsko pot«
»Za spreminjajoči se svet je potrebna Cerkev, ki je prenovljena in preoblikovana s kontemplacijo in osebnim stikom s Kristusom, v moči Svetega Duha,« je papež dejal članom Papeških misijonskih družb. Kristusov Duh je namreč izvir prenove, pomaga nam najti nove poti, nove ustvarjalne metode, različne oblike izražanja za evangelizacijo sedanjega sveta. On je tisti, ki nam daje moč, da se podamo na misijonarsko pot, in veselje oznanjevanja, da bi Kristusova luč osvetlila vse, ki ga še ne poznajo ali pa so ga zavrnili. »Zato se od nas zahteva pogum, da dosežemo vse periferije, ki potrebujejo luč evangelija,« je poudaril papež Frančišek. »Ne morejo nas zadržati ne naše slabosti, ne naši grehi, ne mnoge ovire, ki so postavljene pred pričevanje in oznanjevanje evangelija. Izkušnja srečanja z Gospodom nas spodbuja in nam daje veselje, da ga oznanjamo vsem narodom.«

Članom svetnih ustanov: »Ste v srcu sveta s srcem Boga«
»Vaša poklicanost je fascinantna, ker je poklicanost tja, kjer je v igri zveličanje oseb in ustanov,« je papež dejal članom svetnih ustanov. »Ste v svetu, a ne od sveta, ko v sebi nosite bistvo krščanskega sporočila: ljubezen Očeta, ki rešuje. Ste v srcu sveta s srcem Boga.« V moči Božje ljubezni ste zmožni bližine in nežnosti. Tako se lahko od blizu dotikate drugega, njegovih ran in pričakovanj, njegovih vprašanj in stisk. »Vaše ostajanje v svetu ni samo navadno sociološko stanje, temveč je teologalna resničnost, ki vas kliče k zavedanju in pozornosti, da opazite, vidite in se dotaknete mesa brata in sestre. Vaša poklicanost je po svoji naravi 'v izhodu' , ne samo zato, ker vas vodi k drugemu, ampak tudi in predvsem zato, ker od vas zahteva, da prebivate tam, kjer prebiva vsak človek.«

Pri papežu fundacija Centesimus Annus Pro Pontifice
»V aktualnem ekonomskem sistemu in v mentaliteti, ki jo proizvaja, je beseda 'solidarnost' postala nadležna in neprijetna,« je sveti oče nagovoril člane Fundacije Centesimus Annus Pro Pontifice. Kriza teh let, ki ima globoke razloge etičnega značaja, je to »alergijo« na solidarnost razširila na besede kot so pravična porazdelitev dobrin ali prioriteta dela. Fundacija si zatorej prizadeva najti načine, kako lahko te etične vrednote konkretno postanejo tudi ekonomske vrednote. To iskanje pa se odvija predvsem v »vesti podjetnika«. Zlasti krščanski podjetnik naj bi resničnost, v kateri deluje, vedno vzporejal z evangelijem. Ta od njega zahteva, da »na prvo mesto postavi človeško osebo in skupno dobro«.
Na ad limina apostolorum škofje iz Etiopije in Eritreje ter Burundija
V minulem tednu so se med obiskom ad limina apostolorum s svetim očetom srečali škofje iz Etiopije in Eritreje ter iz Burundija. Frančišek je burundijskim škofov izpostavil pomen dialoga: Ker je vojna učila sovražiti, se mir lahko vrne le, če bo nekdo ponovno začel sejati bratstvo. Evangelij se mora znova ukoreniniti v zavesti, saj je edini, ki lahko ljudi vodi k bratski ljubezni in odpuščanju. Lokalna Cerkev naj bi se tako, ne da bi bila kadarkoli omajana v upanju, zavzela za dialog na družbenem in političnem nivoju ter si prizadevala za spravo. V Burundiju je namreč zlasti oblast tista, ki potrebuje pričevanje vere škofov in njihovo pogumno oznanjevanje krščanskih vrednot. Le preko tega bo lahko doumela družbeni nauk Cerkve, začela ceniti njegovo vrednost in se pri vodenju v njem navdihovati. Etiopskim in eritrejskim škofom pa je poudaril pomen evangelizacije: Ta naloga evangelizacije je najprej zaupana škofom v občestvu z duhovniki. Po njih je Kristusova navzočnost vidna, prav tako pa izražajo njegovo ljubezen do človeštva. Da pa bi lahko bili »sveti in učinkoviti glasniki evangelija«, morajo tudi sami biti nenehno evangelizirani. Celostna človeška, duhovna, intelektualna in pastoralna formacija v semeniščih jim bo pomagala vztrajati v dosmrtni ljubezni do molitve in učenju požrtvovalnosti.

Audio: