VATIKAN (nedelja, 11. maj 2014, RV) – »Tako kot vsi drugi darovi Duha tudi
svet predstavlja zaklad za vso krščansko skupnost. Gospod nam ne govori le v intimnosti
srca. Govori nam, toda ne samo tam, ampak nam govori tudi preko glasu in pričevanja
bratov.« Tako je dejal papež Frančišek med splošno avdienco v sredo. Kateheza
je bila posvečena daru sveta, enemu od darov Svetega Duha.
Papež med splošno
avdienco o daru sveta »Vemo, kako pomembno je v najbolj delikatnih trenutkih,
da lahko računamo na nasvete oseb, ki so modre in nas imajo rade.« Preko daru
sveta je Bog sam s svojim Duhom tisti, ki razsvetljuje naše srce tako, da dojamemo
pravi način, kako govoriti in se obnašati, ter pot, po kateri moramo hoditi. V trenutku,
ko sprejmemo in gostimo v svojem srcu Svetega Duha, nas ta takoj napravi občutljive
za njegov glas. Tako začne »usmerjati naše misli, naša čutenja in naše namene v
skladu z Božjim srcem«. Istočasno nas navaja, da notranji pogled vse bolj obračamo
k Jezusu, ki je vzor našega načina ravnanja in sklepanja odnosov z Bogom Očetom ter
brati. »Svet je torej dar, s katerim Sveti Duh našo vest naredi sposobno, da se
za nekaj konkretno odloči v občestvu z Bogom, v skladu z logiko Jezusa in njegovega
evangelija.« Na ta način notranje in pozitivno rastemo. Duh nam pomaga, da nismo
na milost in nemilost prepuščeni sebičnosti, da ne pademo v zgolj lasten način gledanja
na stvari. S tem nam »Duh pomaga rasti in tudi živeti v skupnosti«.
Papeški
švicarski gardi: »Bodite trdni v vaši veri in velikodušni v ljubezni« »Služiti
Papeški švicarski gardi pomeni živeti izkušnjo, ko se na poseben način srečata čas
in prostor,« je dejal papež Frančišek mladim švicarskim gardistom. »Rim
je mesto, ki je bogato z neštetimi spomeniki in zgodovinskimi ter umetniškimi kraji,
ki izražajo veličino njegove kulture in zgodovine. Vendar pa to mesto ni le nekakšen
velik muzej, ampak je križišče turistov in romarjev, ki prihajajo z vsega
sveta: osebe različnih jezikov, tradicij, verstev in kultur prihajajo iz različnih
motivov. V tem gibanju zgodovine in osebnih zgodb je tudi vsakdo izmed vas. Z vašim
posebnim služenjem ste poklicani k vedremu in veselemu krščanskemu pričevanju pred
vsemi, ki pridejo v Vatikan obiskat baziliko sv. Petra in se srečat s papežem. Bodite
trdni v vaši veri in velikodušni v ljubezni do oseb, ki jih srečate.«
Pri
Frančišku izvršni odbor za koordinacijo ZN »Ekonomski in socialni
razvoj se lahko doseže samo tako, da se povežejo znanstvene in tehnične zmožnosti
ter stalna solidarnostna zavzetost, ki jo spremlja velikodušna in nesebična zastonjskost
na vseh ravneh.« Tako je povedal sveti oče na srečanju s člani izvršnega odbora
za koordinacijo Združenih narodov. K temu razvoju, je dodal, enako prispevajo mednarodna
dejavnost, ki se zavzema za doseganje celostnega človeškega razvoja v korist vseh
prebivalcev planeta, legitimna porazdelitev ekonomskih dobrin s strani države ter
nenadomestljivo sodelovanje zasebne in civilne družbeno-ekonomske dejavnosti. Papež
je zbrane povabil, naj skupaj pospešujejo resnično svetovno etično mobilizacijo, ki
onkraj vsakega verskega ali političnega razlikovanja širi in uveljavlja skupni ideal
bratstva in solidarnosti, predvsem do najrevnejših in družbeno izključenih.
Papeške
misijonske družbe: »Kristusov Duh nam daje moč, da se podamo na misijonarsko
pot« »Za spreminjajoči se svet je potrebna Cerkev, ki je prenovljena
in preoblikovana s kontemplacijo in osebnim stikom s Kristusom, v moči Svetega Duha,«
je papež dejal članom Papeških misijonskih družb. Kristusov Duh je namreč izvir prenove,
pomaga nam najti nove poti, nove ustvarjalne metode, različne oblike izražanja za
evangelizacijo sedanjega sveta. On je tisti, ki nam daje moč, da se podamo na misijonarsko
pot, in veselje oznanjevanja, da bi Kristusova luč osvetlila vse, ki ga še ne poznajo
ali pa so ga zavrnili. »Zato se od nas zahteva pogum, da dosežemo vse periferije,
ki potrebujejo luč evangelija,« je poudaril papež Frančišek. »Ne morejo nas
zadržati ne naše slabosti, ne naši grehi, ne mnoge ovire, ki so postavljene
pred pričevanje in oznanjevanje evangelija. Izkušnja srečanja z Gospodom nas spodbuja
in nam daje veselje, da ga oznanjamo vsem narodom.«
Članom svetnih
ustanov: »Ste v srcu sveta s srcem Boga« »Vaša poklicanost je fascinantna,
ker je poklicanost tja, kjer je v igri zveličanje oseb in ustanov,« je
papež dejal članom svetnih ustanov. »Ste v svetu, a ne od sveta, ko v sebi nosite
bistvo krščanskega sporočila: ljubezen Očeta, ki rešuje. Ste v srcu sveta s srcem
Boga.« V moči Božje ljubezni ste zmožni bližine in nežnosti. Tako se lahko od
blizu dotikate drugega, njegovih ran in pričakovanj, njegovih vprašanj in stisk. »Vaše
ostajanje v svetu ni samo navadno sociološko stanje, temveč je teologalna resničnost,
ki vas kliče k zavedanju in pozornosti, da opazite, vidite in se dotaknete mesa brata
in sestre. Vaša poklicanost je po svoji naravi 'v izhodu' , ne samo
zato, ker vas vodi k drugemu, ampak tudi in predvsem zato, ker od vas zahteva, da
prebivate tam, kjer prebiva vsak človek.«
Pri papežu fundacija Centesimus
Annus Pro Pontifice »V aktualnem ekonomskem sistemu in v mentaliteti, ki
jo proizvaja, je beseda 'solidarnost' postala nadležna in neprijetna,« je sveti
oče nagovoril člane Fundacije Centesimus Annus Pro Pontifice. Kriza teh let, ki ima
globoke razloge etičnega značaja, je to »alergijo« na solidarnost razširila
na besede kot so pravična porazdelitev dobrin ali prioriteta dela. Fundacija si zatorej
prizadeva najti načine, kako lahko te etične vrednote konkretno postanejo tudi ekonomske
vrednote. To iskanje pa se odvija predvsem v »vesti podjetnika«. Zlasti krščanski
podjetnik naj bi resničnost, v kateri deluje, vedno vzporejal z evangelijem. Ta od
njega zahteva, da »na prvo mesto postavi človeško osebo in skupno dobro«. Na
ad limina apostolorum škofje iz Etiopije in Eritreje ter Burundija V minulem
tednu so se med obiskom ad limina apostolorum s svetim očetom srečali škofje iz Etiopije
in Eritreje ter iz Burundija. Frančišek je burundijskim škofov izpostavil pomen dialoga:
Ker je vojna učila sovražiti, se mir lahko vrne le, če bo nekdo ponovno začel sejati
bratstvo. Evangelij se mora znova ukoreniniti v zavesti, saj je edini, ki lahko ljudi
vodi k bratski ljubezni in odpuščanju. Lokalna Cerkev naj bi se tako, ne da bi bila
kadarkoli omajana v upanju, zavzela za dialog na družbenem in političnem nivoju ter
si prizadevala za spravo. V Burundiju je namreč zlasti oblast tista, ki potrebuje
pričevanje vere škofov in njihovo pogumno oznanjevanje krščanskih vrednot. Le preko
tega bo lahko doumela družbeni nauk Cerkve, začela ceniti njegovo vrednost in se pri
vodenju v njem navdihovati. Etiopskim in eritrejskim škofom pa je poudaril pomen evangelizacije:
Ta naloga evangelizacije je najprej zaupana škofom v občestvu z duhovniki. Po njih
je Kristusova navzočnost vidna, prav tako pa izražajo njegovo ljubezen do človeštva.
Da pa bi lahko bili »sveti in učinkoviti glasniki evangelija«, morajo
tudi sami biti nenehno evangelizirani. Celostna človeška, duhovna, intelektualna in
pastoralna formacija v semeniščih jim bo pomagala vztrajati v dosmrtni ljubezni do
molitve in učenju požrtvovalnosti.