Molitev k Mariji sv. Janeza Pavla II. med apostolskim potovanjem na Irsko med
mašo 30. septembra 1979 v svetišču Knock
O Mati, ali moremo molče mimo
tistega, kar je za nas najbolj bridko in kar nas tolikokrat dela malodušne? To hudo
rano, ki danes zaradi nje trpi naše ljudstvo, ti prav posebej priporočamo in upamo,
da jo bodo mogle tvoje roke negovati in ozdraviti. Mi vsi smo močno zaskrbljeni za
te mlade duše, ki so bile zapeljane h krvavim dejanjem maščevanja in sovraštva. Mati,
ne zapusti teh mladih src. Mati, bodi z njimi, ko bodo preživljali najbolj temne trenutke,
ko jim mi ne bomo mogli ne svetovati ne pomagati. Mati, varuj nas vse, zlasti pa irsko
mladino neprijateljstva in sovraštva, ki nas hočeta preplaviti. Nauči nas jasno razlikovati
med tistim, kar izvira iz ljubezni do naše dežele, in tistim, kar nosi pečat uničenja
in Kajnovo znamenje. Daj, da bomo razumeli, da zla sredstva ne morejo nikoli voditi
k dobrim ciljem, da je vsako človeško življenje sveto, da je uboj uboj, naj se zgodi
iz kakršnega koli nagiba ali s kakršnim koli namenom. Tiste, ki so priče teh strašnih
dogodkov, obvaruj pred drugo nevarnostjo: pred nevarnostjo, da bi živeli brez krščanskih
idealov in v nasprotju z moralnimi načeli.
O da bi naša ušesa vedno čisto jasno
slišala tvoj materinski glas: »Storite vse, kar vam poreče.« Pomagaj nam vztrajati
s Kristusom; pomagaj nam, mati Cerkve, graditi njegovo Skrivnostno telo in zato živeti
tisto življenje, ki ga nam le on lahko v polnosti daje, tisto hkrati božje in človeško
življenje.