Štirideset let diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Avstralijo: Skupaj za skupno
dobro
VATIKAN (sreda, 30. april 2014, RV) – Mineva štirideset let, odkar so bili
vzpostavljeni diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Avstralijo. Vatikanski državni
tajnik, kardinal Pietro Parolin, je v Vatikanu ta ponedeljek daroval sveto mašo ob
tej obletnici in obenem ob stoletnici, odkar tam deluje apostolska delegacija. »Zgodovina
veličastne zemlje Avstralije je bila zaznamovana z nenehnim prizadevanjem katoliške
Cerkve za nudenje zdravstvene oskrbe, izobrazbe in karitativnih uslug.« Tako je
zatrdil kardinal in spomnil tudi, da so si »avstralski katoličani pogumno prizadevali
biti dobri upravitelji«.
Poleg državnega tajnika so v cerkvi Marije,
matere družine, ki se nahaja v vatikanskih vrtovih, med drugim somaševali še avstralski
kardinal George Pell, prefekt tajništva za ekonomijo, msgr. Peter Comensoli, trenutni
upravitelj nadškofije in pomožni škof v Sydneyu, pa tudi eparha sirsko-malabarske
in maronitske Cerkve, ki sta prisotni v Avstraliji. Kardinal Parolin je med homilijo
povabil, da bi se zaustavili ob vzoru prve avstralske svetnice, Marije od Križa MacKillop,
ki je živela med leti 1842 in 1909. Poznana je kot ustanoviteljica kongregacije sester
sv. Jožefa in Presvetega Jezusovega srca. Janez Pavel II. jo je med svojim apostolskim
potovanjem leta 1995 v Sydneyu razglasil za blaženo, kanonizacijo leta 2010 pa je
v Vatikanu vodil Benedikt XVI., ki je dve leti pred tem tudi molil na njenem grobu,
ko je bil med svetovnim dnevom mladih v Avstraliji.
Kot je spomnil kardinal
Parolin, v pričevanju te prve avstralske svetnice najdemo nesporen dokaz o vlogi tamkajšnjih
katoličanov. A naloga, ki jo imajo, kot je dobro vedela tudi sveta Marija od Križa,
ni nikoli dokončana. Danes je potrebno veliko storiti zlasti v okvirih novih izzivov,
kot je na primer spodbujanje spoštovanja človekovih pravic. Pri tem prizadevanju so
vsi katoličani poklicani pričevati za bratsko ljubezen, o kateri govori papež Frančišek
v apostolski spodbudi Veselje evangelija. V tem dokumentu piše o bratstvu,
ki »zna gledati sveto veličino bližnjega, ki zna najti Boga v vsaki
človeški osebi, ki zna prenašati tegobe skupnega življenja s tem, da se oklepa
Božje ljubezni; ki zna odpreti srce za Božjo ljubezen, da bi iskali srečo drugih«.
Vse to je potrebno v današnjem času.
Vatikanski državni tajnik je potem nadaljeval,
da jih že prehojena pot sodelovanja med Avstralijo in Svetim sedežem lahko opogumi
in da lahko na prihodnost gledajo z zaupanjem. Ta prihodnost zaobjema iskanje novih
načinov skupnega življenja v zvestobi evangeliju in še posebej iskanje nematerialnih,
toda realnih darov edinosti in miru v resnici. Kardinal Parolin je tako sklenil s
spodbudo, da bi še naprej »sodelovali pri gradnji skupnega dobrega«, da bi
se pri tem opirali na dostojanstvo človeške osebe in si prizadevali za spodbujanje
miroljubnih odnosov med narodi, zaznamovanih s pravičnostjo in spravo.