Zahvalni sveti maši za kanonizacijo Janeza XXIII. in Janeza Pavla II.

VATIKAN (ponedeljek, 28. april 2014, RV) – Papeža Janez XXIII. in Janez Pavel II. sta bila včeraj razglašena za svetnika. Danes je prav tako na Trgu sv. Petra potekala zahvalna sveta maša, ki jo daroval kardinal Angelo Comastri, papežev vikar za Vatikan. Kot je v preteklih dneh pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik, p. Federico Lombardi, je bil ta dogodek namenjen predvsem poljskim romarjem, ki so prišli na kanonizacijo Janeza Pavla II., medtem ko so se verniki iz Bergama udeležili zahvalne svete maše v rimski cerkvi sv. Karla, kjer je bodoči papež Janez XXIII. leta 1925 prejel škofovsko posvečenje.

Sveti Janez Pavel II.: Pogum
Kardinal Comastri je v homiliji med mašo tako spregovoril o sv. Janezu Pavlu II. in izpostavil zlasti njegov vzor poguma. Spomnil je tudi na veter, ki je pred devetimi leti med pogrebno slovesnostjo obračal liste evangeliarja, položenega na krsto pokojnega papeža. To je bilo znamenje, da je bilo celo njegovo življenje nenehna poslušnost Jezusovemu evangeliju. »Ko se spominjamo besed Janeza Pavla II. 'Svetniki od nas ne zahtevajo, da bi jim ploskali, ampak, da bi jih posnemali', se spodobi, da se vprašamo: 'Kaj nas uči svetost tega izjemnega Jezusovega učenca v 20. stoletju?'« Prvi odgovor, kot je nadaljeval kardinal Comastri, je njegov pogum, da je odprto izražal vero v Jezusa v obdobju tihe apostazije s strani naveličanega človeka, ki živi, kot da Bog ne bi obstajal. Njegov naslednik, papež Benedikt XVI., je leta 2006 o njem zatrdil, da je bil »skala v veri«. Njegova vera je bila iskrena in trdna, prepričana, močna in pristna, osvobojena strahov in kompromisov. Neki francoski novinar pa je v času njegove bolezni zapisal, da medtem, ko je »papeževo telo vse manj sposobno, njegovo pričevanje postaja vse bolj učinkovito«.

Nadalje je kardinal Comastri poudaril pogum Janeza Pavla II., da je branil družino. Ta je »Božji načrt, zapisan v knjigo življenja z jasnimi zaznamki«. Leta 1994 je novi svetnik po vrnitvi iz bolnišnice izrazil hvaležnost za dar trpljenja. Prepričan je bil, da mora prav papež trpeti ravno zato, ker je ogrožena družina in bodo tako vse družine po svetu lahko videle, da obstaja neki »višji evangelij«. To je evangelij trpljenja, s katerim se pripravlja prihodnost. »Janez Pavel II. je imel tudi pogum, da je branil človeško življenje – celo človeško življenje!« V okrožnici Evangelij življenja je na koncu Mariji priporočil brezmejno število otrok, ki jim je preprečeno, da bi se rodili; uboge, ki jim je težko živeti; moške in ženske, ki so žrtve nečloveškega nasilja; ostarele in bolne, ubite zaradi ravnodušnosti ali nekakšnega domnevnega sočutja.

»Imel je pogum, da je branil mir.« Tako je kardinal Comastri nadaljeval in spomnil, da se Janez Pavel II. ni utrudil pozivati k miru. Njegove so med drugim besede, da »vojna problemov ne reši, temveč jih pomnoži«. Poleg vsega tega je ta papež imel pogum, da je šel naproti mladim. Z namenom, da jih osvobodi kulture praznine in minljivosti ter jih povabi, da bi sprejeli Kristusa, ki je edina luč življenja in edini, ki je sposoben dati človeškemu srcu polnost veselja. Leta 2000 je množici mladih v Rimu spregovoril o Jezusu: »Ne mislite, da ste neznanci v njegovih očeh, kot številke neke anonimne množice. Vsakdo izmed vas je za Kristusa dragocen, vsakogar osebno pozna in nežno ljubi.« Mladi s celega sveta so v Janezu Pavlu II. prepoznali resničnega očeta, izvirnega voditelja, zvestega vzgojitelja.

Nadalje je kardinal Comastri spomnil na njegov pogum, da je v času krize duhovniških poklicev pred celim svetom živel veselje, da je duhovnik, da pripada Kristusu. Navsezadnje pa je pred nami še njegov pogum, da je s prepričljivostjo ponovno predlagal pobožnost do Marije: »Janez Pavel II. se je vse do konca pustil voditi Mariji po poti vere, izročanja, popolne podaritve samega sebe. Bil je svetnik!«

Sveti Janez XXIII.: Cerkev kot vaški vodnjak, iz katerega morejo vsi zajemati svežo vodo evangelija
Zahvalno sveto mašo za kanonizacijo Janeza XXIII. v cerkvi sv. Karla je vodil bergamski škof, msgr. Francesco Beschi. Med homilijo je prebral pismo, ki ga je včeraj izročil papežu Frančišku in je odgovor na sporočilo, ki ga je le-ta pred nekaj dnevi namenil skupnosti v Bergamu. Škof Beschi je v besedilu najprej poudaril »veselje in hvaležnost«, ki spremljata včerajšnji dogodek. Nato je pojasnil, da je papeževo pismo, objavljeno v lokalnem časopisu, doseglo vse člane bergamske skupnosti. Besede, ki so prišle iz velikega srca papeža Frančiška, so tako v njihovih očeh še bolje osvetlile vzor in dragoceno dediščino svetnika, ki se je rodil in je odrasel na tamkajšnji zemlji. Tisto pismo pa je opisalo nekaj potez njegove svetosti, ki si jih želijo kot posamezniki in kot skupnost iskati tudi v svojih življenjih:

»Prvo povabilo je, da bi varovali spomin na teren, na katerem je ta svetost vzklila: 'teren, sestavljen iz globoke vere, živete v vsakdanjosti, iz družin, ki so revne, a povezane v Gospodovi ljubezni, iz skupnosti, ki so sposobne deljenja v preprostosti'.« To je prvo od štirih povabil, ki jih je kot dediščino Janeza XXIII. na podlagi papeževega pisma izpostavil msgr. Beschi. Pri tem je zatrdil, da ta teren še vedno obstaja in je »naročje vere, ki se uteleša v vsakdanjiku, dobrih in velikodušnih družin, ljudi, ki so razpoložljivi za konkretno velikodušnost brez kazanja«.

Drugo je povabilo k sprejemanju spreminjanja in izzivov, kar prinese s seboj želja po zvestobi evangeliju: »Papež Janez je bil sposoben prepoznati in odgovarjati na 'znamenja časa'. To je naloga, za katero čutimo, da jo moramo brez lenobe izpolnjevati tudi mi danes. Le tako bomo lahko Cerkev, ki ponuja in pričuje za evangelij ter je tako 'tovarišica na poti vsakega človeka, vaški vodnjak, iz katerega morejo vsi zajemati svežo vodo evangelija'.«

Kot tretje je bergamski škof nato omenil povabilo k nadaljnji prepričljivi hoji po poti, ki jo je začrtal koncil. To je pot prenove življenja Cerkve in vsakega kristjana. Zaobjema željo in odgovornost, da bi evangeljsko sporočilo utelešali v pogojih ter znotraj obzorja sveta, v katerem živimo. Četrto in zadnje povabilo, ki izhaja iz dediščine svetega Janeza XXIII., pa je, da bi iskali vrednoti bratstva in solidarnosti.

Audio: