S papežem Frančiškom skozi minuli teden

VATIKAN (nedelja, 27. april 2014, RV) – »Zahvaljujem se poljskemu narodu in Cerkvi na Poljskem za dar Janeza Pavla II. Vsi smo bili obogateni s tem darom,« je zatrdil papež Frančišek v videosporočilu za poljsko nacionalno televizijo in radio. Velikonočno veselje se je v minulem tednu namreč prepletalo s pričakovanjem kanonizacije dveh velikih papežev: Janeza XXIII. in Janeza Pavla II.

V pričakovanju kanonizacije Janeza XXIII. in Janeza Pavla II.
V videosporočilu poljskemu narodu je Frančišek zatrdil, da nas Janez Pavel II. še naprej navdihuje: navdihujejo nas njegove besede, zapisi, geste in način služenja. Navdihuje nas njegovo trpljenje s herojskim upanjem. Navdihuje nas njegova popolna izročitev Kristusu, Odrešeniku človeka, in Božji Materi. Preden je prehodil poti sveta, je Karol Wojtyla rasel v služenju Kristusu in Cerkvi v svoji domovini Poljski. Tu si je oblikoval svoje srce, ki se je nato razširilo do univerzalne razsežnosti, ko se je najprej udeležil drugega vatikanskega koncila in predvsem po 16. oktobru 1978, ko so v njem našli prostor vsi narodi, jeziki in kulture. »Janez Pavel II. je postal vse za vse,« je še dejal papež Frančišek. Posebno pismo pa je pred kanonizacijo namenil tudi škofiji Bergamo, kjer se je rodil Janez XXIII. »Vem, kako radi imate papeža Janeza in kako rad je on imel svojo zemljo,« je zapisal sveti oče. »Vabim vas, da se zahvalite Gospodu, za njegovo svetost, ki je bila velik dar za vesoljno Cerkev. Spodbujam vas, da varujete spomin na to zemljo, v kateri je vzklila: zemljo, ki je narejena iz globoke vere, živete v vsakdanjosti, iz revnih družin, a povezanih v Gospodovi ljubezni, iz skupnosti, ki znajo deliti v preprostosti.«

Velikonočni ponedeljek:
»Kristus je vstal! Zares je vstal! Med nami je, tukaj na trgu,« so odmevale besede papeža Frančiška na velikonočni ponedeljek, ko se je z verniki na Trgu sv. Petra povezal v opoldanski molitvi. »Dopustimo, da se radostna osuplost velikonočne nedelje razširi v misli, poglede, drže, geste in besede … Kdor doživi to izkušnjo, postane pričevalec vstajenja, kajti v določenem smislu je on sam vstal, ona sama je vstala. Zatorej je zmožen ponesti žarek luči Vstalega v različne človeške situacije: v tiste srečne, da jih naredi še lepše in jih obvaruje pred egoizmom, ter v tiste boleče, da v njih prinese veselje in upanje.«

Splošna avdienca: Kaj iščete živega med mrtvimi?
»Kaj iščete živega med mrtvimi?« je bilo osrednje vprašanje, ki ga je papež Frančišek večkrat zastavil med splošno avdienco v sredo. »Ti, kaj iščeš živega med mrtvimi? Ti, ki se zapiraš vase po porazu, in ti, ki nimaš več moči, da bi molil … Kaj iščeš živega med mrtvimi, ti, ki se čutiš samega, zapuščenega od prijateljev in morda tudi od Boga? Kaj iščeš živega med mrtvimi, ti, ki si izgubil upanje, in ti, ki se čutiš ujetega zaradi svojih grehov? Kaj iščeš živega med mrtvimi, ti, ki hrepeniš po lepoti, duhovni popolnosti, pravičnosti, miru?« Pomembno je, da slišimo ponavljanje angelovega opomina »Kaj iščeš živega med mrtvimi?« Pomaga nam, da izstopimo iz naših krajev žalosti in nas odpira za obzorje veselja in upanja. Tistega upanja, ki premika kamne grobov in nas opogumlja k oznanjevanju vesele novice, zmožne roditi novo življenje za druge. »Kaj iščete živega med mrtvimi?« Te besede so mejnik v zgodovini, a prav tako kamen spotike, če se ne odpremo veseli novici, če mislimo, da nam je manjša nadloga mrtvi Jezus kot pa živ. Na naši vsakodnevni poti potrebujemo slišati te besede: »Kaj iščeš živega med mrtvimi?« Pogosto namreč iščemo življenje med mrtvimi stvarmi, ki nam ne morejo dati življenja, ki danes so, jutri pa jih ne bo več.

Ne bojno se vstajenjskega veselja
»Prosimo Gospoda, naj stori z nami to, kar je storil učencem, ki so se bali veselja, naj odpre naš razum: 'Tedaj jim je odprl razum, da so umevali pisma.' Naj odpre naš razum, da bomo razumeli, da je On živa resničnost, da ima telo, da je z nami, da nas spremlja in da je zmagal. Prosimo Gospoda za milost, da se ne bomo bali veselja.« Te Frančiškove besede so iz homilije med jutranjo sveto mašo, ki jo je v četrtek daroval v kapeli Doma sv. Marte. »Bojimo se veselja. Bojimo se Jezusove bližine, ker ta nam daje veselje,« je dejal in opozoril na t.i. 'pogrebne kristjane': »Njihovo življenje se zdi kot neprestani pogreb. Raje imajo žalost kot pa veselje. Lažje se gibljejo v mraku kot pa v luči veselja kot tiste živali, ki pridejo na plano samo ponoči, a na dnevni svetlobi ne vidijo ničesar. Kot netopirji. In z nekoliko smisla za humor lahko rečemo, da obstajajo 'kristjani netopirji', ki imajo raje mrak kot pa luč Gospodove prisotnosti.«

Papež daroval sveto mašo v cerkvi sv. Ignacija v Rimu
V minulem tednu je papež Frančišek daroval zahvalno mašo za kanonizacijo Jožefa de Anchiete v cerkvi sv. Ignacija v Rimu. Med homilijo je med drugim spregovoril tudi o Mariji: »Ona, ki se ob svitu tiste nedelje brez spanja ni bala veselja, naj nas spremlja na našem romanju; vse nas vabi, da bi se dvignili, odpovedali ohromelosti in skupaj vstopili v mir in veselje, ki nam ju obljublja Jezus, vstali Gospod.«

Audio: