Papež Frančišek med splošno avdienco: »Kaj iščeš živega med mrtvimi?«
VATIKAN (sreda, 23. april 2014, RV) – »Kaj iščete živega med mrtvimi?«
Te besede iz Lukovega evangelija, namenjene ženam ob praznem grobu, so danes dopoldne
odmevale na Trgu sv. Petra. Papež Frančišek jih je skupaj z verniki, ki so prišli
na splošno avdienco, večkrat ponovil. »Ta teden je teden veselja,« je začel
katehezo. To je resnično veselje, globoko in osnovano na gotovosti, da vstali Kristus
ni umrl, ampak je živ in delujoč v Cerkvi in svetu. Ta gotovost prebiva v srcu vernikov
od velikonočnega jutra naprej, ko so žene šle k Jezusovemu grobu in sta jim angela
rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi?« Te besede so mejnik v zgodovini, a
prav tako kamen spotike, če se ne odpremo veseli novici, če mislimo, da nam je manjša
nadloga mrtvi Jezus kot pa živi, je dejal papež. Dodal je, da pa velikokrat na naši
vsakodnevni poti potrebujemo slišati te besede: »Kaj iščeš živega med mrtvimi?«
Pogosto namreč iščemo življenje med mrtvimi stvarmi, ki nam ne morejo dati življenja,
ki danes so, jutri pa jih ne bo več.
Besede »Kaj iščete živega med mrtvimi?«
potrebujemo, ko se zapremo v kakršno koli obliko egoizma ali samo-zadovoljnosti; ko
se pustimo zavesti zemeljskim silam in stvarem tega sveta ter s tem pozabimo na Boga
in bližnjega; ko svoje upanje položimo v svetno ničnost, denar, uspeh. Takrat nam
Božja beseda pravi: »Kaj iščete živega med mrtvimi?« Te besede morajo vstopiti
v naše srce, moramo si jih ponavljati, je poudaril papež.
Sprejeti življenje
Vstalega in njegovo navzočnost med nami pa ni nekaj samoumevnega. Evangelij nam govori
o različnih odzivih: od apostola Tomaža, Marije Magdalene in dveh učencev na poti
v Emavs. Pri tem je papež spodbudil, da se naj primerjamo z njimi. Tomaž pred vero
postavi pogoj, hoče se dotakniti dokazov, ran; Marija Magdalena joče, Jezusa gleda,
a ga ne prepozna, kdo je, spozna šele takrat, ko jo pokliče po imenu; učenca na poti
v Emavs čutita potrtost in poraz, ko srečata Jezusa in dovolita, da ju spremlja ta
skrivnosten popotnik. Vsak na svoji poti. Iskali so med mrtvimi njega, ki je bil živ,
in sam Gospod je popravil smer poti. »In jaz? Kateri smeri sledim, da bi
srečal Kristusa živega?« je vprašal papež.
Vprašanje »Kaj iščete
živega med mrtvimi?« nam je po Frančiškovih besedah lahko v oporo pri premagovanju
skušnjave, da bi se ozirali nazaj, k tistemu, kar je bilo včeraj, in nas usmerja naprej
v prihodnost. »Jezus ni v grobu, je Vstali, je Živi, je tisti, ki vedno prenavlja
svoje telo, ki je Cerkev, in ji pomaga hoditi tako, da jo priteguje k sebi. 'Včeraj'
je Jezusov grob in je grob Cerkve, grob resnice in pravičnosti; 'danes' pa je večno
vstajenje, h kateremu nas spodbuja Sveti Duh in nam daje polno svobodo.«
Papež
je nadaljeval, da se danes to vprašanje zastavlja tudi nam: »Ti, kaj iščeš
živega med mrtvimi? Ti, ki se zapiraš vase po porazu, in ti, ki nimaš
več moči, da bi molil … Kaj iščeš živega med mrtvimi, ti,
ki se čutiš samega, zapuščenega od prijateljev in morda tudi od Boga? Kaj iščeš živega
med mrtvimi, ti, ki si izgubil upanje, in ti, ki se čutiš ujetega zaradi svojih grehov?
Kaj iščeš živega med mrtvimi, ti, ki hrepeniš po lepoti, duhovni popolnosti,
pravičnosti, miru?« Pomembno je, da slišimo ponavljanje angelovega opomina
»Kaj iščeš živega med mrtvimi?« Pomaga nam, da izstopimo iz naših krajev
žalosti in nas odpira za obzorje veselja in upanja. Tistega upanja, ki premika kamne
grobov in nas opogumlja k oznanjevanju vesele novice, zmožne roditi novo življenje
za druge.