Spodbuda murskosoboškega škofa Petra Štumpfa za veliko noč

Kje smo na veliko noč?

Po vstajenju od mrtvih se Kristus ni oddaljil od nas. Ostal je z nami v zakramentih, molitvi in v ljubeči solidarnosti. Čeprav večno živi, je ostal ubog z ubogimi; solidaren s trpečimi; sočuten z žalostnimi; spodbujajoč z obupanimi.

Kje smo mi na veliko noč, ko nekateri ljudje na skrivaj iščejo hrano po smetnjakih? Kje smo, ko so nekateri izgubili službo, in so obupali nad življenjem? Kje smo, ko nekateri že mesece ne dobivajo plač in ne morejo preživeti sebe in svojih družin? Kje smo, ko brezposelni mladi ne vidijo svetle prihodnosti? Kje smo, ko nas čakajo bolniki v bolnišnici, ostareli v domovih počitka, da bi jih za praznike obiskali? Morebitna brezbrižnost, pasivnost, lagodnost, malodušje, nezainteresiranost so naši okovi, ki nas držijo stran od ubogih, in zato tud stran od vstalega Kristusa!

Tisti, ki hoče prinesti jedi k velikonočnemu blagoslovu, vstopiti v vrsto za velikonočno procesijo in biti pri praznični sv. maši, mora v sebi streti te okove, se osvoboditi in nekaj storiti za preskušane znance ali neznance. Ni pomembno kaj kdo je, ali kako je kdo postal ubog- po svoji krivdi ali krivdi drugih. Če bomo ostali nemi in nedejavni, bo velika noč samo ustaljena tradicija, upam si reči celo folklora.

Vstali Kristus je ohranil poveličane rane, ki nas opominjajo na rane človeštva. Ubogi so Kristusova srčna rana, ki se nikakor ne more zaceliti! Še vedno krvavi. Kdo od nas bi lahko bil brezbrižen?

Blagoslovljeno veliko noč, da bi imeli voljo in pogum blažiti Kristusovo srčno bolečino!

+Peter Štumpf
soboški škof

Audio: