Frančišek med jutranjo sveto mašo: Ni krščanstva brez križa in ni križa
brez Kristusa
VATIKAN (torek, 8. april 2014, RV) – »Krščanstvo brez križa ne obstaja,«
je dejal papež Frančišek med jutranjo mašo v Domu sv. Marte. Pri homiliji je poudaril,
da sami ne moremo stopiti iz svojega greha ter dodal, da križ ni nek okras na oltarju,
ampak predstavlja skrivnost Božje ljubezni.
V današnjem berilu beremo, kako
je ljudstvo na poti skozi puščavo govorilo proti Bogu in proti Mojzesu. Ko pa je Gospod
poslal kače, je ljudstvo priznalo svoj greh ter prosilo za znamenje rešitve. Papež
Frančišek je izpostavil Jezusove besede iz današnjega evangelija, namenjene farizejem:
'Umrli boste v grehu.' »Ni mogoče, da bi sami stopili iz svojega greha,« je
zatrdil papež. Pismouki in osebe, ki so učile postavo, Jezusovih besed niso razumeli.
Verovali so v Božje odpuščanje, vendar pa so se čutili močne, samozadostne, vse so
vedeli. In na koncu so iz vere, iz čaščenja Boga, naredili neko kulturo vrednot, premišljevanj,
določenih pravil obnašanja. Vedeli so, da Gospod lahko odpusti, a vse to jim je bilo
zelo daleč.
Gospod je v puščavi Mojzesu rekel, naj naredi kačo in jo obesi
na drog. Kogar bo pičila strupena kača, naj pogleda na drog in bo živel. »Kača
je znamenje greha,« je pojasnil papež Frančišek, kot to vidimo v 1. Mojzesovi
knjigi, ko je govor o Evi, ki jo je kača zapeljala v greh. Bog pa dvigne, poviša greh
kot prapor zmage. To po papeževih besedah težko razumemo, če ne razumemo tistega,
kar Jezus pravi Judom v evangeliju: 'Ko boste Sina človekovega povišali, takrat boste
spoznali, da sem jaz.' V puščavi je bil torej povišan greh, a to je greh, ki išče
rešitev, ki ozdravlja. Tisti, ki mora biti povišan, pa je Sin človekov, pravi Odrešenik,
Jezus Kristus.
»Krščanstvo ni filozofska doktrina, ni življenjski program
za preživetje, za vzgojo, za mir. Vse to so posledice,« je poudaril papež
Frančišek. »Krščanstvo je oseba, oseba povišana na križu; oseba, ki se je ponižala,
da bi nas rešila; postala je greh. Kot je v puščavi bil povišan greh,
je tu bil povišan Bog, ki je postal človek in postal greh za nas. Vsi naši
grehi so bili tam.« Krščanstva ne moremo razumeti brez razumevanja tega velikega
ponižanja Božjega Sina, ki je ponižal sam sebe, tako da je postal služabnik do smrti
na križu, da bi služil. Zato se tudi mi, kot pravi apostol Pavel, lahko ponašamo s
svojimi grehi. Nimamo drugih stvari, s katerimi bi se ponašali, kot svojo revščino.
A kar se tiče Božjega usmiljenja, se ponašamo v križanem Kristusu. »Zato krščanstvo
brez križa ne obstaja in ne obstaja križ brez Jezusa Kristusa,« je poudaril
papež. Središče Božjega zveličanja je njegov Sin, ki je nase vzel naše grehe, naš
napuh, naše gotovosti, našo nečimrnost, našo željo, da bi postali kot Bog. Kristjan,
ki se ne zna ponašati v križanem Kristusu ni razumel, kaj pomeni biti kristjan. Naše
rane, tiste, ki jih v nas pušča greh, bodo ozdravele samo z Gospodovimi ranami, z
ranami Boga, ki je postal človek, ponižan.
»To je skrivnost križa,«
je pripomnil sveti oče. »Ni okras, ki ga moramo vedno postaviti v cerkve, na oltar.
Ni simbol, po katerem se razlikujemo od drugih. Križ je skrivnost, skrivnost
ljubezni Boga, ki ponižuje sebe, postane nič, postane greh.« Človekov greh je
na križu, je dejal papež, in na križu ga je treba iskati, v Gospodovih ranah. Tako
bo greh ozdravljen, rane bodo ozdravljene, greh bo odpuščen. »Odpuščanje, ki nam
ga daje Bog, ne pomeni razveljaviti račun, ki ga imamo z Njim. Odpuščanje, ki nam
ga daje Bog, so rane njegovega Sina na križu, povišanega na križu,« je sklenil
homilijo papež Frančišek.