Četrta postna pridiga p. Cantalamesse: Vera v Jezusa, pravega Boga in pravega človeka

VATIKAN (petek, 4. april 2014, RV) – Vera v Jezusa, pravega Boga in pravega človeka, je bil naslov današnje, četrte postne pridige za papeža Frančiška in člane rimske kurije. Papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa je za izhodišče postavil sv. Leona Velikega, ki je kot papež in rimski škof prispeval k univerzalnemu sprejetju skrivnosti, ki jo je na začetku 3. stoletja Tertulijan strnil v stavek: »Vidimo dve naravi, ne pomešani, ampak poenoteni v eno osebo, Jezusa Kristusa, Boga in človeka.« Sv. Leon Veliki ni samo posredoval Tertulijanovo formulo, ki si jo je med tem prisvojil Avguštin, ampak jo je približal problemom svojega časa, med koncilom v Efezu leta 431 in koncilom v Kalcedoji leta 451.

P. Cantalamessa je nakazal nekaj elementov kristološke misli sv. Leona Velikega. Oseba Bog-človek je identična večni Besedi. Božja narava in človeška narava soobstajata v eni osebi Kristusa, brez medsebojne pomešanosti. Vsaka ohrani lastnosti svoje lastne narave. Kristus začne biti to, kar ni bil, ne da bi pri tem nehal biti to, kar je bil. Delo odrešenja je hotelo, da je edini in isti posrednik med Bogom in ljudmi, človek Jezus Kristus, moral umreti, kar se tiče človeške narave, in ni mogel umreti, kar se tiče božje narave. Enost osebe upravičuje uporabo besed ali zamenjavo nazivov, zato lahko pritrdimo, da je Božji Sin bil križan in pokopan, ter tudi, da je Sin človekov prišel iz nebes. Na to osnovo je bil postavljen ves krščanski nauk o zveličanju. Samo če je Kristus človek, nas v tistem, kar počne, predstavlja in nam pripada, in če je tudi Bog, ima tisto, kar počne, neskončno in univerzalno vrednost, je zatrdil p. Cantalamessa.

Štiri stoletja in pol izjemnega teološkega dela je Cerkvi dalo obrazec: »Jezus Kristus je pravi Bog in pravi človek; Jezus Kristus je ena sama oseba, je oseba v dveh naravah.« P. Cantalamessa je nadaljeval, da nam raziskovanje evangelijev kaže, da nas zgodovina ne more privesti do Jezusa kot takega, Kristusa kot je v realnosti. V evangelijih vedno pridemo do Jezusa, kot so se ga spominjali učenci. Pa vendar obstaja način neposrednega spoznanja Kristusa in to je po Svetem Duhu, ki nam ga je on sam poslal. Sveti Duh je edini »neposreden posrednik« med nami in Jezusom v smislu, da ne ustvarja neke vmesne tančice, zaslona ali prehoda. Sveti Duh je naše občestvo s Kristusom. V tem je posredovanje Svetega Duha med nami in Vstalim drugačno od vsakega drugega, eklezialnega ali zakramentalnega, je pojasnjeval p. Cantalamessa.

Izpostavil je še pomen našega odnosa s Kristusom. Zatrditi, da je Jezus ena oseba, pomeni tudi povedati, da je vstali, da živi, da je pred mano, da mu lahko rečem 'ti', kot mi on pravi 'ti'. Nujno je, da v naših mislih in našem srcu neprestano prehajamo od Jezusa kot osebnosti k Jezusu kot osebi. Osebnost je nekdo, o katerem lahko govorimo in pišemo, kolikor nas je volja, a kateremu in s katerim se na splošno ne more govoriti. Jezus je, žal, za večino kristjanov še vedno osebnost, nekdo, o komer se razpravlja, piše brez konca, je spomin iz preteklosti, skupek doktrine, dogem in herezij. Da bi stopili onkraj idej in besed o Jezusu, je treba z njim vstopiti v stik kot živo osebo, imeti z njim osebno izkušnjo. Jezusa je mogoče imeti za prijatelja, ker je vstali in živi, stoji mi ob strani. Z njim lahko vzpostavim odnos kot živa oseba z živo osebo. Ne telesno in ne samo s svojo domišljijo, ampak v Svetem Duhu, ki je neskončno bolj intimen in realen. Sv. Pavel nam zagotavlja, da z Jezusom lahko počnemo vse, jemo, pijemo ali karkoli drugega. Jezus sam želi imeti z nami ravno takšen, prijateljski odnos. Ko se je poslavljal od svojih učencev, je namreč dejal: »Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.«

Audio: