Vprašanje družine 2

Kot smo že omenili zadnjič, sta oba papeža vprašanju družine posvetila več dokumentov.

Med njimi je tudi Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu (Gaudium et spes), ki je kot eden izmed koncilskih dokumentov izšla leta 1965. Ta se ob zakonu in družini ustavlja v drugem poglavju, ki je posvečeno posebno perečim vprašanjem. Besedilo poudarja, da je zdravje osebe in družbe »globoko povezano z uspevanjem zakonske in družinske skupnosti«. Kar zadeva zakonsko ljubezen, konstitucija nakazuje dve bistveni razsežnosti: njeno človeško vrednost in njene izraze. Tako lahko beremo: »Pristna zakonska ljubezen bo deležna večjega spoštovanja in o njej se bo izoblikovalo zdravo javno mnenje, če bodo krščanski zakonci izpričevali zvestobo in harmonijo ter prizadevno skrbeli za vzgojo otrok in če bodo spolnjevali svoj del odgovornosti pri kulturni, psihološki in socialni prenovi v prid zakona in družine.« Konstitucija se nadalje dotakne rodovitnosti zakona in pravi, da je po svoji naravi poslanstvo zakoncev prav posredovati človeško življenje in vzgajati. Potem spomni, da pri odgovornem posredovanju življenja moralnost ravnanja ni odvisna samo od iskrenosti namena in vrednotenja nagibov, ampak je moralnost »treba določati z objektivnimi merili, vzetimi iz same narave človeške osebe«. Nazadnje Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu še vabi, da bi vsi skrbeli za boljše stanje zakona in družine.

Iz časa pontifikata Janeza XXIII. naj omenimo še drugi koncilski dokument, Izjavo o verski svobodi (Dignitatis humanae), prav tako iz leta 1965. Odlomek, posvečen verski svobodi družine, med drugim pravi, da imajo starši »pravico, da po svojem lastnem verskem prepričanju določajo, kakšna naj bo verska vzgoja njihovih otrok«.

Papež Janez Pavel II. je o vprašanju družine podrobneje pisal še v treh dokumentih, ki jih do sedaj nismo omenili. Prvi je posinodalna apostolska spodbuda O krščanskih laikih (Christifideles laici) iz leta 1988. To besedilo med drugim govori o družini kot prvem kraju družbene dejavnosti. »Apostolska dejavnost krščanskih laikov ima predvsem nalogo družini vrniti zavest o njeni identiteti, da je namreč prvo temeljno družbeno jedro, ki ima svojo izvirno vlogo v družbi. Ona sama mora vedno bolj postajati dejavna in odgovorna bojevnica za svojo rast in za posebno udeležbo v družbenem življenju. Na ta način družina more in mora zahtevati od vseh, najprej od javnih oblasti, spoštovanje njenih pravic, s čimer bodo z reševanjem družine rešile družbo samo.«

Leta 1991 je Janez Pavel II. napisal okrožnico Ob stoletnici (Centesimus Annus). V njej je izpostavil središčno vlogo družine v odnosu do humane ekologije. V naročju družine človek prejema »odločilne začetne nauke o resnici in dobrem; tam se uči, kaj se pravi ljubiti in biti ljubljen in kaj določno pomeni biti oseba«. Družino bi bilo potrebno znova spoštovati kot »svetišče življenja«. V resnici je »sveta, saj je prostor, kjer se življenje, Božji dar, sprejema in zoper vsakovrstne napade, katerim je izpostavljena, varuje«. Družina predstavlja »sedež kulture življenja«.

Janez Pavel II. je napisal tudi Pismo družinam, in sicer leta 1994, ko se je obhajalo mednarodno leto družine. Družina ni otok, živi sredi družbe. Sta medsebojno odvisni, v dobrem in slabem. Družina kot skupnost življenja in ljubezni je torej oslabljena zaradi celote družbenih in kulturnih dejavnikov. A človeško bitje, kot je zatrdil Janez Pavel II., ni tisto, ki nam ga predstavljajo reklame ali množični mediji. Je »veliko več, kot psihofizična enota, kot eno iz duše in telesa, kot oseba«. Pismo zato predlaga družino kot tisti subjekt, ki družbo humanizira, kot šolo družabnosti in bogatejše človečnosti, kraj rasti v odnosih.

Za sklep omenimo še, da je Janez Pavel II. leta 2001 kot prvi papež vodil skupno beatifikacijo nekega zakonskega para. To sta bila Luigi in Maria Beltrame Quattrocchi. Med homilijo je Janez Pavel II. dejal: »Drage družine, danes smo dobili edinstveno potrdilo, da je pot svetosti, prehojena skupaj, v paru, mogoča in je lepa, je izredno rodovitna in temeljna za dobro družine, Cerkve in družbe.«

Audio: