Romanje v Nogales: Spomin na migrante, umrle na meji med ZDA in Mehiko

ZDA (torek, 1. april 2014, RV) – Mesto Nogales je razdeljeno na dva dela z zidom, ki zaznamuje mejo med ZDA in Mehiko. En del mesta se nahaja v ameriški Arizoni, drugi del pa v mehiški Sonori. Tukaj vsak dan na stotine Latinskoameričanov poskuša prestopiti mejo in priti v Združene države. »To je naša Lampedusa,« zatrjujejo ameriški škofje, ki so po navdihu papeža Frančiška izbrali Nogales za kraj svojega romanja, kjer so danes darovali sveto mašo v spomin na več kot šest tisoč migrantov, ki so od leta 1998 do danes izgubili življenje v puščavi, medtem ko so poskušali prestopiti mejo ter ubežati revščini in nasilju v svojih državah. Ameriški škofje obsojajo globalizacijo ravnodušnosti in poudarjajo, da je ignoriranje trpljenja in smrti v sramoto celotnemu ameriškemu narodu. Obenem poudarjajo potrebo po reformi migracijskega sistema Združenih držav.

Gre za več kot štiristo tisoč oseb, ki vsako leto prestopijo mejo, da bi prišle v ZDA. K tem je treba prišteti več sto Mehičanov, ki želijo v Združenih državah najti boljše življenje, pojasnjuje Valentina Valfrè iz Soleterre onlus, organizacije, ki se v Mehiki zavzema za pravice migrantov. Zaskrbljujoči so različni vidiki, zatrjuje Valfrèjeva in najprej izpostavi organiziran kriminal, ki postaja vedno močnejši. Prihaja do ugrabitev, ki lahko trajajo manj kot en dan ali pa več dni in obsegajo večje skupine migrantov, 50, 60 ali 70 oseb. Migranti so v tem času deležni različnih oblik nasilja: posilstva, mučenja, izsiljevanje denarja in odkupnine. »Med najslabše stvari pa morda spada 'pajdaštvo' z lokalnimi oblastmi,« razlaga Valfrèjeva, »to so funkcionarji za migracijo, policija, vojska, ki so povezani s skupinami kriminalnih organizaciji – kar je dokazano – in tem kriminalnim skupinam povejo, kje se migranti nahajajo, tako da jih ti lahko ustavijo in zasežejo.«

Romanje v Nogales želi usmeriti pozornost na humanitarne posledice migracijskega sistema, ki je na robu sesutja, zatrjujejo ameriški škofje in pozivajo k sprejetju predloga reforme, ki bi pravno uredila položaj okoli 11 milijonov ilegalnih migrantov, ki se nahajajo na ozemlju ZDA.

»Imigracija se še kar naprej povečuje, tudi zato, ker osebe, ki prihajajo iz Srednje Amerike, bežijo pred ekstremnim nasiljem; nasilje, ki ga najdejo v Mehiki, in nevarnosti ob prestopanju zidu, zanje niso nič,« pravi Valentina Valfrè »Nimajo razloga, da bi se vrnili nazaj, saj bi se vrnili v razmere, v katerih se absolutno ne da živeti. Temu nasilju v mnogih primerih botruje skrajna revščina, predvsem kar se tiče oseb, ki sedaj prihajajo iz Hondurasa, kjer je posebno politično stanje: po državnem udaru so se ekonomske razmere še poslabšale.«

V Nogalesu in mnogih drugih obmejnih krajih se vsak dan sproti najdejo trupla migrantov in med njimi so vedno pogosteje mladoletne osebe. Povečuje se tudi število mladoletnikov, ki jih na poti čez mejo nihče ne spremlja. Kot pove Valfrèjeva, število mladih brez spremstva se povečuje predvsem na severu Mehike. Prihajajo iz Srednje Amerike. Še bolj zaskrbljujoče pa je to, da jih ne spremljajo niti t.i. kojoti, 'trgovci', ampak prihajajo popolnoma sami, brez staršev, morda v skupini po trije ali štirje otroci, stari 9, 10 let in tja do 16, 17 let. »Na poti se znajdejo v isti situaciji kot odrasli: ugrabitve, mučenja, za deklice je zelo velika nevarnost, da postanejo del trgovine namenjene spolnemu izkoriščanju.« Tu so potem še otroci, ki se jih loči od njihovih staršev. Ko jih zasežejo kriminalne skupine, starše ločijo od otrok in jih prisilno pošljejo nazaj, otroci pa ostanejo na drugi stran, kjer se jih zadrži na posebnih krajih, narejenih prav zanje. Družine pogosto niti ne vedo, kje so in kaj se je z njimi zgodilo.

Audio: