Papež Frančišek italijanskim parlamentarcem: Ne zavrniti Gospodove ljubezni, da
ne bi postali ljudje lepih manir, a hudobnih navad
VATIKAN (četrtek, 27. marec 2014, RV) – Papež Frančišek je danes zjutraj daroval
sveto mašo za več kot petsto italijanskih parlamentarcev, med njimi je bilo devet
ministrov ter predsednika senata in parlamenta. Zaradi velikega števila udeležencev
je maša potekala ob oltarju katedre sv. Petra v vatikanski baziliki in ne v kapeli
Doma sv. Marte kot običajno. Papež je med homilijo dejal, da je v Jezusovem času obstajal
vodilni razred, ki se je oddaljil od naroda, zapustil ga je; sledil je samo lastni
ideologiji in tako zdrknil v pokvarjenost. Strankarski interesi in notranji boji so
v Jezusovem času prišli do te točke, da ko se je pred vodilnimi pokazal Mesija, ga
njihove oči niso prepoznale. Obtožijo ga celo, da je zdravilec iz satanovih vrst.
Današnje
berilo iz knjige preroka Jeremije govori o Bogu, ki toži nad rodom, ker ta ni poslušal
njegovega glasu, ampak upravičeval svoje grehe. »Obrnili so mi hrbet,« piše
prerok Jeremija. »To je Gospodova bolečina, bolečina Boga,« je dodal papež
Frančišek. O tej slepoti s strani voditeljev naroda govori tudi današnji evangelij.
Bog toži, ker je njegovo delo bilo zelo težko, da je namreč iz srca svojega ljudstva
iztrgal idolatrijo, ga naredil poslušnega svoji besedi. A ti so že več stoletij hodili
po drugi poti, vse dokler ni prišel Jezus. Božje ljudstvo je bilo sámo in vodilni
razred, pismouki, saduceji, farizeji, so bili zaprti v svoje ideje, svojo pastoralo,
svojo ideologijo. To je razred, ki ni poslušal Gospodove besede. Bili so zelo zaprti
vase in daleč od ljudi. Jezusu pa so se ljudje smilili in hodil je k bolnim, vdovam,
gobavcem ter jih ozdravljal. Vodilni pa so bili daleč od svojega naroda, usmerjeni
v svojo skupino, stranko, svoje notranje boje. Zapustili so čredo. »Srce teh ljudi,
te male skupinice, je s časom otrdelo tako zelo, da jim je bilo nemogoče slišati
Gospodov glas. In kot grešniki so postali pokvarjenci.« Papež je pojasnil, da
je za pokvarjenca zelo težko, da bi mu uspelo vrniti se nazaj. Grešniku to lahko uspe,
kajti Gospod je usmiljen in čaka vsakega. Pokvarjenec pa je usmerjen samo v svoje
stvari. Takšni so bili pokvarjenci iz evangelija, ki so se upravičevali, kajti »Jezus
jim je s svojo preprostostjo, a z močjo Boga, bil v nadlego«.
To so bile
osebe, ki so zgrešile pot, je nadaljeval sveti oče. Uprli so se zveličanju Gospodove
ljubezni in tako so zdrknili iz vere, iz teologije vere v teologijo dolžnosti. 'Morate
storiti to in to in to,' so govorili ljudem. Jezus pa jim je rekel: 'Hinavci! Ljudem
nalagate na ramena mnoga bremena. In vi? Ne dotaknete se jih niti s prstom. Hinavci!'.
»Zavrnili so Gospodovo ljubezen in ta zavrnitev je iz njih naredila to, da so bili
na poti, ki ni bila pot dialektike svobode, ki je ponujala Gospoda, ampak je bila
pot 'logike nujnosti', kjer ni prostora za Gospoda. V dialektiki svobode je dober
Gospod, ki nas ljubi, zelo nas ljubi. V 'logiki nujnosti' pa ni prostora za Boga:
'mora' se narediti, 'mora' se narediti, 'mora' se … « so se glasile Frančiškove
besede. »Postali so 'vedenjski'. Ljudje lepih manir, a hudobnih navad. Jezus jih
imenuje 'pobeljeni grobovi'.«
Ob koncu homilije je spregovoril še o postnem
času, ki nas spominja, kako nas Bog vse ljubi ter da se moramo potruditi in se mu
odpreti. »Na tej poti postnega časa bo dobro za vse nas, da pomislimo na
to Gospodovo povabilo k ljubezni, k tej dialektiki svobode, kjer je ljubezen,
ter se vprašamo: Ali sem na tej poti? Sem v nevarnosti, da se upravičujem in se napotim
na drugo pot?« je dejal papež Frančišek in še dodal: »Prosimo Gospoda, naj
nam da milost, da bomo vedno hodili po poti zveličanja, da se bomo odprli za zveličanje,
ki prihaja samo od Boga, vere, in ne od tistega, kar nam ponujajo ti 'doktorji morati',
ki so izgubili vero in vodijo ljudstvo s to pastoralno teologijo dolžnosti.«