Papež med jutranjo mašo: Ponižnost in molitev – da se ne bi polastili Božje Besede
VATIKAN (petek, 21. marec 2014, RV) – Da ne bi »ubili« Božje Besede
v srcu, je potrebno biti ponižni in sposobni moliti. Papež Frančišek je med homilijo
pri današnji jutranji maši v Domu sv. Marte nakazal dve nujni drži kristjana, in sicer
izhajajoč iz evangeljskega odlomka.
Ta pripoveduje o priliki, v kateri vinogradniki
najprej ubijejo gospodarjeve služabnike, nato pa še njegovega sina. Njihov namen je
polastiti se dediščine. To priliko so poslušali farizeji in duhovniki, katerim je
Jezus želel pokazati, kot je pojasnil papež, da so padli, ker niso imeli odprtega
srca za Božjo Besedo. Gre za past, ko se kristjan lahko polasti Božje Besede in razpolaga
z njo po svojih željah. In sicer, če ni ponižen in če ne moli. »To je drama teh
ljudi in je tudi naša drama! Polastili so se Božje Besede. Božja Beseda tako postane
njihova beseda, beseda v skladu z njihovimi interesi, njihovimi ideologijami, njihovimi
teologijami. V njihovi službi. Vsakdo jo interpretira v skladu z lastno voljo, z lastnim
interesom.« To je bila drama tega ljudstva, ki je ubijalo, da bi ohranilo lastno
interpretacijo. In to se je zgodilo tudi Jezusu.
Papež Frančišek je nadaljeval,
da so veliki duhovniki in farizeji doumeli, da je Jezus v priliki govoril o njih.
Nameravali so ga namreč prijeti in ubiti. Na ta način Božja Beseda postane mrtva,
je zaprta, Sveti Duh je zaprt v kletko želja vsakega od njih.
Natanko to se
zgodi tudi nam, kadar nismo odprti za novost Božje Besede in kadar ji nismo pokorni:
»Božja Beseda je mrtva v srcih teh ljudi. Umre lahko tudi v naših srcih!« Pa
vendar je še vedno nekaj, kar daje upanje, je poudaril papež Frančišek: »S tem
se ne konča, kajti je živa v srcih preprostih, ponižnih, v srcu Božjega ljudstva.
Poskušali so ga prijeti, a strah jih je bilo množice Božjega ljudstva, ki ga
je smatralo za preroka. Tista preprosta množica, ki je hodila za Jezusom – ker je
tisto, kar je Jezus govoril, njihovim srcem dobro delo, njihova srca je ogrelo – ti
ljudje se niso zmotili. Božje Besede niso uporabili za lastne interese. Poslušali
so jo in si prizadevali biti nekoliko boljši.«
Papež Frančišek si je zatem
zastavil vprašanje, kaj lahko storimo mi, da ne bi ubili Božje Besede, da bi bili
poslušni, da Svetega Duha ne bi zaprli v kletko. V odgovor je ponudil dve preprosti
stvari: »To je drža tistega, ki želi poslušati Božjo Besedo: prva – ponižnost;
druga – molitev.« Ljudje, o katerih pripoveduje današnji evangeljski odlomek,
niso molili. Niso čutili potrebe, da bi molili. Počutili so se gotove, močne, počutili
so se kot bogovi. »Ponižnost in molitev: s ponižnostjo in molitvijo pojdimo dalje,
da bi poslušali Božjo Besedo in ji bili pokorni. V Cerkvi. Ponižnost in molitev v
Cerkvi. In tako se nam ne bo zgodilo tisto, kar se je zgodilo tem ljudem: ne bomo
ubili, da bi zaščitili Božjo Besedo, tisto Božjo Besedo, za katero mi verjamemo, da
je Božja Beseda, a je beseda, ki smo jo povsem spremenili sami.«