Ariccia. Duhovne vaje: Človek je kot granatno jabolko

ARICCIA (sreda, 12. marec 2014, RV) – Človek je kot granatno jabolko: v svoji notranjosti ima mnogo mesnatih semen, toliko kolikor je elementov stvarstva. To je metafora, o kateri je včeraj v meditaciji govoril msgr. Angelo De Donatis, ki v teh dneh vodi duhovne vaje za papeža in njegove sodelavce v kraju Ariccia blizu Rima.

Tako mesnata semena granatnega jabolka kot elemente stvarstva je Bog dal skupaj v eno zmes, nad katero je zatem izlil dih življenja. Ta sadež, ko je zrel, nakazuje lepoto človeškega bitja. Vendar pa, kot je pojasnil msgr. De Donatis, gre za lepoto, kateri je določeno, da bo razpadla. In sicer, če bo Božjemu dihu, to je usmiljeni ljubezni, ki nam jo On podarja, umetno preprečeno, da bi prodrla v globino. V tem primeru se zgodi, da si prav vsako od tistih majhnih semen začne želeti samopotrditve. In tako se v despotskem odnosu do preostalih hoče razširiti, vse dokler ne povzroči eksplozije in torej razkroja sadeža.

S to podobo je voditelj duhovnih vaj ponazoril učinek zla, ki se polasti človeka. Izhajal je iz evangeljskega odlomka, ki pripoveduje o Jezusovem srečanju z obsedencem (Mr 5,1-20). Izstopajoči trenutki v tem besedilu oziroma dialogu so: rotenje nečistega duha, da bi ne bil izgnan in s tem prisiljen v nadaljnje potikanje naokoli; Jezusovo vprašanje po njegovem imenu; poimenovanje 'Legija', ki nakaže ogromno število tistih, ki so obsedli in so gospodovali tistemu človeku; njihova prošnja, da bi jih Jezus poslal v čredo svinj in Jezusova privolitev ter posledična obsedenost teh živali ter utopitev v jezeru.

Ta dogodek nam zaradi odziva lastnikov črede svinj približa tudi dogajanje v današnjem svetu. Med njimi ni bilo nikogar, ki bi se zmenil za moža, ki se je osvobojen od nečistega duha vrnil v življenje. Bili so namreč le zaskrbljeni zaradi ekonomske škode, ki jo je povzročila smrt živali. Tako zelo zaskrbljeni, da so Jezusa odgnali proč. Jezus je odšel, ne da bi še karkoli rekel. Ekonomska ideologija je tistim ljudem preprečila, da bi Jezusa srečali, je zatrdil msgr. De Donatis.

A poleg poganske ekonomske ideologije imamo vero. Jezus izžene demona. Človek je ponovno svoboden, Kristus ga je osvobodil. Ne boji se več, osvobojen je strahu. Bog ga je rešil. In rešil ga ni, ker bi storil kaj izrednega, ampak ker je prišel k usmiljeni Božji ljubezni. Da pridemo k tej ljubezni, pa potrebujemo pomoč Svetega Duha, je opozoril De Donatis. Brez njega bi bilo nemogoče, naša dela nam ne morejo pomagati. Da bi pojasnil odnos med človekovimi deli in Božjo milostjo, se je voditelj duhovnih vaj naslonil na odlomek iz Pavlovega pisma Efežanom (Ef 2,1-10). Pri tem je spomnil, da ni naša naloga svetu kazati, kaj dela Cerkev, kaj delajo duhovniki, kaj delajo kristjani. Pač pa je naša naloga svetu kazati, kaj preko nas dela Bog. Če na prvo mesto postavimo svoje prizadevanje in svoja dela, tvegamo, da postanemo posvetni.

Zato moramo priznati, da smo vsi preprosto grešniki, katerim je odpuščeno. Rešeni smo po milosti. Osvoboditi bi se morali skušnjave, ki nam pravi, da moramo vedno nekaj delati, pri čemer pozabljamo, da smo bili odrešeni zastonjsko. Msgr. De Donatis je tako povabil, da bi se vprašali: Kako to, da ljudje, ki vidijo obsežnost dela in dejavnosti, ki jih uresničuje Cerkev, ne hvalijo Očeta? Očitno je nekaj narobe, je nato dodal in pripomnil, da ne bi smeli nenehno iskati odobravanja ali gojiti klerikalne zavisti. Pastorala naj ne bi bila napor dela, temveč bi morala biti sad Svetega Duha. Preveč smo navajeni izdelovati načrte in šele potem prositi Gospoda, da bi delo uspelo. Nujno je spremeniti perspektivo, je sklenil voditelj duhovnih vaj, katerih se te dni udeležujejo papež Frančišek in njegovi sodelavci iz rimske kurije. Začne se z okopavanjem, nato se seje, zaliva in na koncu pride pšenica. Le na ta način se sadovi vere resnično rodijo iz srečanja med Bogom in človekom.

Audio: