Ariccia. Duhovne vaje: Človek je kot granatno jabolko
ARICCIA (sreda, 12. marec 2014, RV) – Človek je kot granatno jabolko: v svoji
notranjosti ima mnogo mesnatih semen, toliko kolikor je elementov stvarstva. To je
metafora, o kateri je včeraj v meditaciji govoril msgr. Angelo De Donatis, ki v teh
dneh vodi duhovne vaje za papeža in njegove sodelavce v kraju Ariccia blizu Rima.
Tako
mesnata semena granatnega jabolka kot elemente stvarstva je Bog dal skupaj v eno zmes,
nad katero je zatem izlil dih življenja. Ta sadež, ko je zrel, nakazuje lepoto človeškega
bitja. Vendar pa, kot je pojasnil msgr. De Donatis, gre za lepoto, kateri je določeno,
da bo razpadla. In sicer, če bo Božjemu dihu, to je usmiljeni ljubezni, ki nam jo
On podarja, umetno preprečeno, da bi prodrla v globino. V tem primeru se zgodi, da
si prav vsako od tistih majhnih semen začne želeti samopotrditve. In tako se v despotskem
odnosu do preostalih hoče razširiti, vse dokler ne povzroči eksplozije in torej razkroja
sadeža.
S to podobo je voditelj duhovnih vaj ponazoril učinek zla, ki se polasti
človeka. Izhajal je iz evangeljskega odlomka, ki pripoveduje o Jezusovem srečanju
z obsedencem (Mr 5,1-20). Izstopajoči trenutki v tem besedilu oziroma dialogu so:
rotenje nečistega duha, da bi ne bil izgnan in s tem prisiljen v nadaljnje potikanje
naokoli; Jezusovo vprašanje po njegovem imenu; poimenovanje 'Legija', ki nakaže ogromno
število tistih, ki so obsedli in so gospodovali tistemu človeku; njihova prošnja,
da bi jih Jezus poslal v čredo svinj in Jezusova privolitev ter posledična obsedenost
teh živali ter utopitev v jezeru.
Ta dogodek nam zaradi odziva lastnikov črede
svinj približa tudi dogajanje v današnjem svetu. Med njimi ni bilo nikogar, ki bi
se zmenil za moža, ki se je osvobojen od nečistega duha vrnil v življenje. Bili so
namreč le zaskrbljeni zaradi ekonomske škode, ki jo je povzročila smrt živali. Tako
zelo zaskrbljeni, da so Jezusa odgnali proč. Jezus je odšel, ne da bi še karkoli rekel.
Ekonomska ideologija je tistim ljudem preprečila, da bi Jezusa srečali, je zatrdil
msgr. De Donatis.
A poleg poganske ekonomske ideologije imamo vero. Jezus izžene
demona. Človek je ponovno svoboden, Kristus ga je osvobodil. Ne boji se več, osvobojen
je strahu. Bog ga je rešil. In rešil ga ni, ker bi storil kaj izrednega, ampak ker
je prišel k usmiljeni Božji ljubezni. Da pridemo k tej ljubezni, pa potrebujemo pomoč
Svetega Duha, je opozoril De Donatis. Brez njega bi bilo nemogoče, naša dela nam ne
morejo pomagati. Da bi pojasnil odnos med človekovimi deli in Božjo milostjo, se je
voditelj duhovnih vaj naslonil na odlomek iz Pavlovega pisma Efežanom (Ef 2,1-10).
Pri tem je spomnil, da ni naša naloga svetu kazati, kaj dela Cerkev, kaj delajo duhovniki,
kaj delajo kristjani. Pač pa je naša naloga svetu kazati, kaj preko nas dela Bog.
Če na prvo mesto postavimo svoje prizadevanje in svoja dela, tvegamo, da postanemo
posvetni.
Zato moramo priznati, da smo vsi preprosto grešniki, katerim je
odpuščeno. Rešeni smo po milosti. Osvoboditi bi se morali skušnjave, ki nam pravi,
da moramo vedno nekaj delati, pri čemer pozabljamo, da smo bili odrešeni zastonjsko.
Msgr. De Donatis je tako povabil, da bi se vprašali: Kako to, da ljudje, ki vidijo
obsežnost dela in dejavnosti, ki jih uresničuje Cerkev, ne hvalijo Očeta? Očitno je
nekaj narobe, je nato dodal in pripomnil, da ne bi smeli nenehno iskati odobravanja
ali gojiti klerikalne zavisti. Pastorala naj ne bi bila napor dela, temveč bi morala
biti sad Svetega Duha. Preveč smo navajeni izdelovati načrte in šele potem prositi
Gospoda, da bi delo uspelo. Nujno je spremeniti perspektivo, je sklenil voditelj duhovnih
vaj, katerih se te dni udeležujejo papež Frančišek in njegovi sodelavci iz rimske
kurije. Začne se z okopavanjem, nato se seje, zaliva in na koncu pride pšenica. Le
na ta način se sadovi vere resnično rodijo iz srečanja med Bogom in človekom.