Duhovne vaje za duhovnike vzhodnih Cerkva: Profesionalnost, služba, svetost
GROTTAFERRATA (torek, 11. marec 2014, RV) – Prejšnji teden so v italijanskem
kraju Grottaferrata potekale duhovne vaje za duhovnike, ki pripadajo vzhodnim Cerkvam
in so zaposleni na Kongregaciji za vzhodne Cerkve ter ostalih dikasterijih rimske
kurije. Navzoča sta bila tudi prefekt kongregacije, kardinal Leonardo Sandri, in podtajnik
msgr. Maurizio Malvestiti. Kardinal Sandri je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen
duhovnih vaj, ki so na ta način v Grottaferrati prvič povezale duhovnike vzhodnega
obreda, ki poleg Kongregacije za vzhodne Cerkve delajo še na kongregacijah za nauk
vere, za bogoslužje, za zadeve svetnikov, na papeškem svetu za pravne dokumente, škofovski
sinodi in rimski roti.
Kardinal Sandri je spregovoril o postni poslanici papeža
Frančiška, v kateri se prosi Svetega Duha, naj »nas podpira v naših dobrih namenih
ter utrdi našo pozornost in odgovornost za človeško revščino, da bi mogli postati
usmiljeni in vršilci usmiljenja«. Kot je dodal kardinal, bi že to lahko bil cilj
duhovnih vaj, a poziv k odgovornosti usmerja misli k papeževim besedam ob božičnem
voščilu. Takrat je sveti oče nakazal lik osebe, ki dela v rimski kuriji ter naredil
dva poudarka: profesionalnost, kar pomeni kompetenco, študij, izpopolnjevanje, ter
služba papežu in škofom, vesoljni Cerkvi in krajevnim Cerkvam.
Cilj duhovnih
vaj je po kardinalovih besedah torej ta, da se prispeva k profesionalnosti in službi.
Kot tretji imperativ pa je izpostavil svetost življenja in navedel papeževe besede:
»Dobro vemo, da je to najpomembnejše na lestvici vrednot. V resnici, je tudi osnova
kvalitete dela in služenja.« Frančišek je zatrdil, da »v rimski kuriji so bili
in so svetniki. Svetost pomeni življenje, potopljeno v Svetega Duha, odprtost srca
za Boga, stalna molitev, globoka ponižnost, bratska ljubezen v odnosih s kolegi.
Pomeni tudi apostolat, diskretno in zvesto pastoralno služenje, ki se izpolnjuje z
gorečnostjo in neposrednim kontaktom z Božjim ljudstvom.«
Prefekt vatikanskega
dikasterija je spregovoril o mnogih duhovnikih različnih obredov, kot so latinski,
maronitski, koptski, kaldejski, sirko-malabarski, grško-katoliški. Izrazil je svojo
hvaležnost za njihovo udeležbo na duhovnih vajah in za služenje. Po njegovem prepričanju
duhovne vaje nedvomno prispevajo k sodelovanju, ki ga zagotavljajo rimskemu škofu
pri petrinski službi vesoljni Cerkvi, prav tako pa prispevajo k temu, da se bodo lahko
vzajemno podpirali v profesionalnosti, službi in svetosti. Kardinal Sandri je zbrane
duhovnike prosil, naj molijo za »mir na Vzhodu, od Svete dežele do Egipta, od Sirije
do Ukrajine, da bodo njihovo bližino čutili predvsem škofi, duhovniki in posvečene
osebe v Siriji«.
Meditacije duhovnih vaj je vodil opat samostana Michael
Van Parys, ki je izhajal iz izročila vzhodnega krščanstva in v ospredje postavil dva
evangeljska izraza: biti »nekoristni služabniki« in biti Gospodovi »prijatelji«.