ŠVICA (sobota, 8. marec 2014, RV) – Odbor za bioetiko pri Švicarski škofovski
konferenci je te dni izdal dokument kot odziv na mnenja švicarske Državne komisije
za etiko glede umetne oploditve. Stališče, sprejeto v preteklih tednih, namreč Švici
na široko odpira vrata za tako imenovano »izposojo maternice«.
Predsednik
odbora za bioetiko pri Švicarski škofovski konferenci, Thierry Collaud, glede izposoje
maternice oz. nadomestnega materinstva omenja, da ta vzbuja globok nemir. Z ene strani
zaradi liberalnih predlogov, ki jih širi, še bolj pa zaradi koncepta življenja in
vloge države pri tem. Nova stališča švicarske Državne komisije za etiko Collaud opisuje
kot »popolno preoblikovanje skupnostnega bivanja, z namenom, da se uveljavi minimalna
liberalna in utilitaristična etika«. Ta pa s sabo prinaša še druge
nevarne kulturne novosti, ki bi odpirale ostala stališča, kot na primer, glede evtanazije.
Katoliška
Cerkev v Švici že vrsto let opazuje privlačno moč modernih tehnik in postopkov glede
umetne oploditve. Že oploditev v epruveti vodi v uničenje številnih zarodkov ali pa
uporabljanje le-teh v druge namene. Na novo predlagana medicinska praksa, t.j. izposoja
maternice, pa bi poleg »oskrunitve dostojanstvo zarodka, ko bi ga položila v tujo
maternico«, pravi Collaud, »oskrunila še dostojanstvo ženske. Ta ne bi prodala
samo svojega telesa, ampak tudi zelo poseben element svoje ženske identitete, to je,
biti zavetje razvoja človeškega življenja in neodtuljivih vezi, ki se porodijo
v teh okoliščinah«. Odbor za bioetiko pri Švicarski škofovski konferenci
se zaveda trpljenja, ki obstaja zaradi nezmožnosti naravnega spočetja otrok, vendar,
kot poroča njen predsednik, ne moremo lajšati to bolečino »za vsako ceno«.
Poudarja še, da »družba, ki dopušča zadovoljitev vseh posameznikovih želja,
ni nujno, da postaja bolj človeška, temveč tvega, da izgubi smisel za skupno
dobro«. Tudi zaradi tega dokument, ki ga je napisal Odbor za bioetiko pri Švicarski
škofovsko konferenci, govori o »nezadovoljivi metodi«, predlagani s strani
Komisije za etiko. »Od Državne komisije za etiko bi pričakovali resnejši premislek
in sintezo glede osrednjih vprašanj, ki zadevajo umetno oploditev«, nadaljuje
Collaud, »toda večji del dokumenta izhaja samo iz prepoznavanja 'družbenih sprememb'
na področju rojevanja, zakonskega življenja in družine. Ne obravnava omenjene stvari
iz kritične perspektive, ampak preprosto išče načine, kako prilagoditi svoje razmišljanje.
Ne razpravlja o tem, kaj družina resnično je, ampak izpostavlja možnosti 'različnih
kombinacij' le-te. Po njihovem je družina le 'skupnost odraslih in otrok',« še
zatrujuje Thierry Collaud, predsenik Odbora za bioetiko pri Švicarski škofovski konferenci.