Frančišek ustanovam posvečenega življenja: Načelo zastonjskosti in logika daru imata svoje mesto v ekonomski dejavnosti

RIM (sobota, 8. marec 2014, RV) – »Načelo zastonjskosti in logika daru imata svoje mesto v ekonomski dejavnosti.« Tako se je glasil eden od poudarkov papeževega sporočila, namenjenega udeležencem mednarodnega simpozija z naslovom Upravljanje s cerkvenimi dobrinami ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja v službi človeka in poslanstva Cerkve. Dogodek poteka danes in jutri na papeški univerzi Antonianum v Rimu. Organizira ga Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.

Papež Frančišek v sporočilu zapiše, da je naš čas zaznamovan s pomembnimi spremembami in napredkom na številnih področjih, kar ima posledice tudi za življenje ljudi. Čeprav se je revščina omejila, pa so doseženi cilji prispevali k oblikovanju ekonomskega izključevanja in neenakosti, pri čemer papež izpostavi tekmovalnost in zakon močnejšega, ter veliko negotovost ljudi našega časa.

Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja lahko in morajo pričevati, da imata »načelo zastonjskosti in logika daru svoje mesto v ekonomski dejavnosti«. Ustanovitvena karizma vsake ustanove je vpisana v to logiko. »Kot posvečene osebe, dajte svoj resnični prispevek k ekonomskemu, socialnemu in političnemu razvoju,« spodbudi papež. Zvestoba ustanovitveni karizmi in duhovni dediščini ter cilji posamezne ustanove ostajajo prvi kriterij pri upravljanju, vodenju in vseh posegih, ki jih ustanova stori na kateri koli ravni. Papež izpostavi, da je treba budno skrbeti, da se bo z dobrinami ustanov posvečenega življenja upravljalo previdno in transparentno, da bodo zaščitene in varovane, pri čemer pa je pomembno povezati karizmatično-duhovno razsežnost, ki ima prednostno mesto, z ekonomsko razsežnostjo in učinkovitostjo.

Ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja so vedno bile preroški glas in živo pričevanje o novosti, ki je Kristus, o približevanju Njemu, ki je postal ubog, da bi nas obogatil s svojim uboštvom. »To ljubeče uboštvo je solidarnost, delitev in ljubezen; izraža pa se v zmernosti, iskanju pravičnosti in življenjskem veselju, da bi se obvarovali pred materialnimi maliki, ki zamračijo pravi smisel življenja.« Teoretično uboštvo ničemur ne služi, ampak samo uboštvo, ki se ga naučimo tako, da se dotaknemo mesa ubogega Kristusa v ponižnih, revnih, bolnih, otrocih. Frančišek ob koncu sporočila še povabi, naj so tudi danes za Cerkev in svet prvi v pozornosti do revnih, do materialne, moralne in duhovne revščine ter prvi v premagovanju vsakega egoizma z logiko evangelija, ki nas uči zaupati v Božjo previdnost.

Audio: