Ekumenski patriarh Bartolomej ob postnem času: Kesati se grehov pomeni resno spremeniti življenje

ISTANBUL (ponedeljek, 3. marec 2014, RV) – Ekumenski patriarh Bartolomej v letošnjem postnem času poziva k čuječnosti, disciplini, skrbi za svoje zveličanje ter iskrenemu in otipljivemu kesanju za vse storjene grehe, hudobijo in krivice. V katehezi za postni čas patriarh poudari, da »vstopamo v zveličavno obdobje očiščevanja srca in duše, da bi ob koncu sprejeli trpljenje, križ, položitev v grob in vstajenje našega Gospoda, ne samo preko ritualov in besed, ampak tudi preko prakse in izkušnje«. Vernike spodbuja, naj se pokesajo, da bi tako postali nove osebe, naj se odpovejo stari naravi grešnika in prevzamejo novost življenja. »Vso svojo pozornost usmerimo na iskreno kesanje.« Kesanje je namreč prvo, o čemer je pridigal Jezus Kristus, in pomeni resnično bistvo krščanskega nauka. To je vsakodnevno povabilo pravoslavne Cerkve vsem vernikom. Patriarh nadaljuje, da pa mnogi niso nikoli zares živeli kesanja: »Včasih se nam zdi, da se nas osebno ne tiče, ker se nam ne zdi možno, da bi grešili.« A kot iz svoje izkušnje učijo cerkveni očetje, je »kesanje potrebno tudi popolnemu«. Bartolomej pojasni, da ne gre za doživljanje očitkov vesti zaradi naših grehov in odločitev, da jih več ne bomo delali, ampak gre za spremembo naših drž na boljše, tako da stalno napredujemo v dobrem pred Bogom in svetom.

Kesanje v tem smislu je potovanje brez konca proti nebeški popolnosti, h kateri moramo vedno težiti, kot zatrjuje pravoslavni patriarh. Ker je popolnost Boga neskončna, mora naša pot proti podobnosti Njemu biti neskončna in brezmejna. Vedno obstaja še ena raven, ki je onkraj tega, kar smo uresničili. Zato moramo vedno iskati duhovni napredek in preobrazbo. Bolj je naš notranji svet čist, bolj ko se naše duhovno oko očiščuje, bolj jasno vidimo sebe in vse, kar nas obdaja, se glasijo patriarhove besede. Kesanje je torej temeljna predpostavka duhovnega napredka, da bi bili še bolj podobni Bogu. A da bi ta razvoj bil pristen, ga morajo spremljati sadovi, predvsem odpuščanje in dejavna ljubezen.

»Pot kesanja,« piše Bartolomej, »je priznati in izpovedati svoje grehe, ne čutiti več zamere do drugih, moliti z gorečnostjo in popolnostjo.« Ko delujemo z ljubeznijo in izražamo kesanje v praksi, ko preidemo iz individualističnega in farizejskega načina življenja v občestveni in altruistični način, lahko iz kesanja in spreobrnjenja potegnemo korist. Pokoro lahko živimo kot temeljni prehod od greha egocentričnosti in prevzetnosti h kreposti ljubezni, težimo k ponižnosti cestninarja, ki je bil deležen Božjega usmiljenja, še poudari patriarh Bartolomej.

Audio: