Papeževa današnja homilija: Vera brez del ni nič več kot le besede

VATIKAN (petek, 21. februar 2014, RV) – Vera, ki ne obrodi sadov v življenju, v delih, ni vera. Tako je zatrdil papež Frančišek, ko je danes zjutraj v kapeli Doma sv. Marte obhajal evharistijo. Mašo je daroval za kardinala Silvana Piovanellija, upokojenega nadškofa v Firencah, ki je danes dopolnil 90 let. Papež se mu je zahvalil za njegovo delo, pričevanje in dobroto.

Med homilijo pa je spregovoril o kristjanih, katerih je na svetu polno in ki pogosto molijo z besedami naše veroizpovedi, a le-te zelo redko udejanjajo. Mnogo je učenjakov, ki teologijo katalogizirajo v zaporedno vrsto možnosti, ne da bi ta modrost nato imela konkretne odseve v njihovih življenjih. To je tveganje, pred katerim je sveti Jakob opozarjal pred dva tisoč leti, in na katerega je danes spomnil papež Frančišek, ko se je zaustavil ob dnevnem odlomku iz Jakobovega pisma.

Glede tega se pogosto motimo tudi mi. Marsikoga slišimo reči, da ima veliko vere ali da verjame vse. A oseba, ki to reče, morda živi mlačno: »Njena vera je kot teorija in ni živa v njenem življenju.« Ko apostol Jakob govori o veri, govori prav o nauku, o vsebini vere. Toda mogoče je poznati vse zapovedi, vse prerokbe, vse verske resnice, a če vse to ni udejanjeno, če se ne pretvori v dela, ne služi ničemur. Papež je nadaljeval, da lahko veroizpoved molimo tudi teoretično, celo brez vere, in da so mnogi, ki delajo tako. Tudi demoni, je dodal. Le-ti odlično poznajo vsebino veroizpovedi in vedo, da je resnica. Toda demoni »nimajo vere«, kajti »imeti vero ne pomeni poznati«, temveč »sprejeti Božje sporočilo«, ki ga je prinesel Kristus.

V evangeliju najdemo dve znamenji, ki razkrivata, kdo »ve za tisto, kar je treba verovati, pa nima vere«. Prvo znamenje je »kazuistika«. To predstavljajo tisti, ki so Jezusa spraševali, ali je dovoljeno plačati davek in kateri od sedmih bratov moža bi se moral poročiti z njegovo ženo, ko je ostala vdova. Drugo znamenje pa je »ideologija«. To so kristjani, ki vero razumejo kot sistem idej. Ti so obstajali že v Jezusovem času. Apostol Janez o njih pravi, da so antikrist, da so ideologi vere. »Tako so ti, ki padejo v kazuistiko in tisti, ki padejo v ideologijo, kristjani, ki poznajo nauk, vendar brez vere, kot demoni. S to razliko, da demoni trepečejo, le-ti pa ne. Živijo mirno.«

Papež Frančišek je nato spomnil še na osebe, ki ne poznajo nauka, a imajo veliko vero. Tudi zanje najdemo zglede v evangeliju. Med njimi je Kanaanka, ki s svojo vero doseže ozdravitev hčerke, ki je bila žrtev obsedenosti. Samarijanka, ki odpre srce, ker ni srečala abstraktnih resnic, temveč Jezusa Kristusa. In pa slepi, ki ga je Jezus ozdravil in so ga farizeji ter pismouki nato zasliševali, on pa preprosto poklekne in časti tistega, ki ga je ozdravil. Ob zgledu teh treh oseb, ki kažejo, kako sta vera in pričevanje neločljiva, je papež homilijo sklenil z besedami: »Vera je srečanje z Jezusom Kristusom, z Bogom. Tu se rodi in te nato pripelje v pričevanje. Apostol želi reči to: vera brez del, vera, ki te ne vključi, ki te ne pripelje v pričevanje, ni vera. So besede in nič več kot besede.«

Audio: