Rim: Simpozij o koncilski konstituciji o svetem bogoslužju

RIM (torek, 18. februar 2014, RV) – Sacrosanctum Concilium: hvaležnost in zavzetost za pomembno gibanje cerkvenega občestva. Tako je naslov simpozija o koncilski konstituciji o svetem bogoslužju, ki se je danes začel na Papeški lateranski univerzi v Rimu. Sacrosanctum Concilium je prva od štirih koncilskih konstitucij. Razglašena je bila med tretjo javno sejo drugega vatikanskega koncila, 4. decembra 1963.

»Bogu se moramo zahvaliti, da je liturgična prenova bila resnična milost za Cerkev. K bogoslužju je približala vse Božje ljudstvo in okrepila duhovnost pri kristjanih. Prav tako se moramo zahvaliti koncilskim očetom, ki so pripravili to konstitucijo, in vsem tistim, ki so jo odobrili,« je o razlogih za simpozij za Radio Vatikan povedal msgr. Juan Miguel Ferrer Grenesche, podtajnik Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov. Kongregacija je skupaj s papeško univerzo Salesianum tudi organizatorka dogodka, ki želi obeležiti 50. obletnico konstitucije o bogoslužju. Msgr. Ferrer je dejal, da je poleg hvaležnosti treba nadaljevati pot pokoncilskih papežev. Tako Pavel VI. kot Janez Pavel II. sta pozivala k poglobitvi tega dokumenta. Benedikt XVI. je z dokumentom v obliki motu propria iz leta 2011 poudaril, da je treba vsemu Božjemu ljudstvu pomagati vstopiti v liturgični nauk konstitucije Sacrosanctum Concilium. »Kristusova navzočnost v življenju ljudi se uresničuje po bogoslužju,« je pojasnil msgr. Ferrer. Nova evangelizacija in delovanje Cerkve v svetu nista mogoča, če nismo globoko ukoreninjeni v Kristusovi skrivnosti, kar je prej vedno poudarjal Benedikt XVI., sedaj pa papež Frančišek. »Ta povezanost s Kristusom se dogaja po bogoslužnem obhajanju. Janez Pavel II. je v apostolskem pismu 'Ob začetku novega tisočletja' (2001) zatrdil, da je izziv novega tisočletja narediti iz Cerkve hišo občestva. Bogoslužje pa je šola te duhovnosti. Vedno nas spominja, da je Bog v središču vsega. Zato tudi danes Cerkev, ki se čuti ena stvar s Kristusom, nadaljuje svoje delo na zemlji,« je dejal msgr. Ferrer.

Bogoslužje, ki je korenina te spodbude k cerkvenemu občestvu, po Ferrerovih besedah lahko prav tako postane povod za razprave in ločitve v katoliški skupnosti. »Razprave lahko pomagajo, a pomembno je spoštovati naravo stvari.« Če razumemo naravo bogoslužja, razumemo določene razprave, ki se nanašajo samo na sekundarna vprašanja. Cerkev pa je v enosti obhajane skrivnosti vedno spoštovala raznolikost oblik. »Če je papež Frančišek poudaril, da je današnja dinamika branja evangelija, ki je lastna koncilu, absolutno ireverzibilna, to pomeni, da se ne sme izgubiti korakov, ki so bili opravljeni v smeri boljše udeležbe pri bogoslužju in boljšega razumevanja bogoslužja. Tudi če danes obstaja možnost obhajanja po 'izrednem načinu', s starim misalom, morajo ti, ki obhajajo bogoslužje na ta način, slediti konstituciji Sacrosanctum Concilium z zavestno, aktivno in rodovitno udeležbo pri skrivnostih in se ne omejevati samo na neko okolje, ki jim je bolj všeč in je bliže njihovi cerkveni drži,« je še poudaril msgr. Ferrer.

Audio: