Papež Frančišek pri jutranji maši o potrpežljivosti

VATIKAN (ponedeljek, 17. februar 2014, RV) – Papež Frančišek je med homilijo pri maši v Domu sv. Marte danes zjutraj spregovoril o potrpežljivosti. Prav potrpežljivost Božjemu ljudstvu pomaga z vero prenašati vsakdanje preizkušnje v življenju. Ne pomeni pa vdanosti, sprijaznjenosti.

Papež je izhajal iz odlomka iz Jakobovega pisma, ki pravi: »Kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje.« To se morda sliši kot povabilo, da bi se obnašali kot fakirji. A ni tako. Potrpežljivost, prenašanje preizkušenj, tistega, česar si nismo želeli, nam pomaga, da naše življenje zori. Kdor nima potrpežljivosti, želi vse takoj, v naglici. Kdor ne pozna te modrosti potrpežljivosti, je nadalje pojasnjeval papež, je svojeglava in muhasta oseba kot otroci. Nič jim ni prav. Taka oseba ne raste, ne zna sprejeti življenja takega, kot pride. Misli si: »Ali to ali nič.« Postati muhasti je ena izmed skušnjav, je opozoril papež Frančišek. Druga skušnjava tistih, ki nimajo potrpežljivosti, pa je vsemogočnost. Želja, da bi nekaj imeli takoj. Tako kot farizeji, ki so od Jezusa zahtevali znamenje z neba. Hoteli so spektakel, čudež.

»Pomešali so način Božjega delovanja z načinom delovanja vračev. A Bog ne deluje kot vrač. Bog ima svoj način, kako iti dalje. Božja potrpežljivost. Tudi On ima potrpežljivost.« Papež je nadaljeval, da pojemo himno o Božji potrpežljivosti vsakokrat, ko pristopimo k zakramentu sprave. Gospod nas z izjemno potrpežljivostjo nosi na svojih ramenih. »Krščansko življenje se mora odvijati v skladu s to glasbo potrpežljivosti, saj je bila prav to glasba naših očetov, Božjega ljudstva, tistih, ki so verovali Božji besedi, ki so se držali zapovedi, katero je Gospod dal našemu očetu Abramu: 'Hodi pred menoj in bodi popoln.'«

Božje ljudstvo je veliko trpelo, bilo je preganjano, pomorjeno, toda imelo je veselje od daleč pozdraviti Božje obljube. Kot je zatrdil papež, moramo mi imeti v preizkušnjah enako potrpežljivost. To je potrpežljivost odrasle osebe, potrpežljivost Boga, ki nas nosi na svojih ramenih. Ljudstvo je potrpežljivo tudi danes. Papež je spomnil na tiste ljudi, ki jih najdemo v župnijah in ki trpijo, imajo težave, ki imajo prizadetega otroka, so bolni. A vseeno gredo v življenju naprej s potrpežljivostjo. Ne zahtevajo znamenj kot farizeji iz evangelija. Brati znajo znamenja časa. Vejo, da ko vzbrsti smokva, pride pomlad. Znajo razlikovati. Drugače kot nepotrpežljivi iz današnjega evangeljskega odlomka, ki so hoteli znamenje, ki niso znali brati znamenj časa in zato niso prepoznali Jezusa.

Papež Frančišek je homilijo sklenil s to hvaležno mislijo na tiste osebe iz našega ljudstva, ki trpijo, trpijo zaradi mnogih stvari, a vseeno ne izgubijo nasmeha. Imajo veselje vere. To so ljudje v naših župnijah in naših institucijah. To so tisti, ki Cerkev vodijo dalje s svojo svetostjo vseh dni in vsakega dne: »Da bi Gospod vsem nam dal potrpežljivost, veselo potrpežljivost, potrpežljivost dela, miru, da bi nam dal Božjo potrpežljivost, tisto, ki jo ima On, in da bi nam dal potrpežljivost našega zvestega ljudstva, ki je tako zelo zgledno.«

Audio: