Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 6. nedeljo med letom

Matejev evangelij 5,17-37

Izpolnitev postave
»Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena pičica postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil eno od teh pa čeprav najmanjših zapovedi, in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo velik v nebeškem kraljestvu«.

Nova pravičnost
»Povem vam namreč: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa koga ubije, pride pred sodišče. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodišče. Kdor pa reče svojemu bratu ‚bedak‘, zasluži, da pride pred veliki zbor; in kdor reče ‚norec‘, zasluži, da pride v peklenski ogenj. Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi s svojim bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Dogovori se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku in sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne poplačaš vse do zadnjega novčiča.

Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj! Jaz pa vam pravim: Kdor koli žensko gleda s poželenjem, je v svojem srcu že prešuštvoval z njo. Če te tvoje desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da propade eden tvojih udov, kakor da bi bilo célo telo vrženo v pekel. In če te tvoja desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da propade eden tvojih udov, kakor da bi bilo célo tvoje telo vrženo v pekel.

Rečeno je bilo: Kdor se od svoje žene loči, naj ji dá ločitveni list. Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, je kriv, da ona prešuštvuje. In kdor se oženi z ločeno, prešuštvuje.

Dalje ste slišali, da je bilo starim rečeno: Ne prisegaj po krivem: izpolni pa, kar si prisegel Gospodu. Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol, ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto velikega kralja. Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker ne moreš niti enega lasú narediti belega ali črnega. Vaš 'da' naj bo 'da', vaš 'ne' naj bo 'ne'; kar je več kot to, je od hudega.«


Komentar cerkvenih očetov
Sv. Hilarij iz Poitiersa ter Neznani pisec pravita, da je »Jezus izpolnil Postavo« »v trenutku, ko je s svojim trpljenjem izpolnil skrivnost velikonočnega obeda, ki so ga napovedovali preroki«, pa dodaja Kromacij Oglejski. Origen, Kromacij oglejski ter Neznani pisec so enoglasni v trditvi: »To, kar smatrajo tisti, ki ne verujejo, da je manj pomembno, nikakor ni nepomembno v Božjih očeh«. Sv. Janez Krizostom pravi, da »so ljudje po Kristusovem prihodu z njim prejeli veliko večjo milost, kot je Postava sama«. Neznani pisec nadaljuje prejšnjo misel: »Kristusova zapoved namreč vsebuje Postavo, medtem ko Postava ne vsebuje Kristusove zapovedi«. Kromacij Oglejski to bolj podrobno razloži: »Medtem ko nam stara Postava nalaga, da ne ubijamo, nam evanglij pravi naj se na nikogar ne razjezimo brez razloga in s tem odstrani iz naših src korenino greha«. Sv. Avguštin pravi: »Če ne moremo krotiti svojega jezika, se moramo zateči k Bogu, da on ukroti naš jezik«. Teodor iz Mopsuestije to dopolni: »Ko je Gospod nastopil proti tistim, ki niso hodili po poti pravičnosti, tega ni počel iz jeze, temveč iz ljubezni do resnice«. Kromacij Oglejski nadaljuje: »Nesprejemljiv je dar, darovan Bogu, če je v nas še jeza ali pa se nismo prej spravili s svojim bratom«. Sv. Janez Krizostom ter sv. Hieronim soglašata: »Kristus nas vabi, naj niti za trenutek ne odlašamo s spravo, v bojazni, da se iz sovraštva ne razvije še večje zlo«. Origen zelo jasno in odločno zatrdi: »Vsakič preden grešiš, odreži s tem, da bi grešil«.

Misli Benedikta XVI.
Dragi bratje in sestre, v bogoslužju današnje nedelje nadaljujemo z branjem Jezusovega tako imenovanega 'govora na gori', ki je zapisan v petem, šestem in sedmem poglavju Matejevega evangelija. Po Blagrih, ki so Jezusov program življenja, je Jezus razglasil novo postavo, svojo Toro, kakor jo imenujejo naši bratje Judje. Saj naj bi Mesija res moral ob svojem prihodu prinesti dokončno razodetje postave. In prav to je Jezus razglasil: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel«, potem se je obrnil k svojim učencem in dejal: »Povem vam namreč: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo (Mt 5, 17.20).« Dragi prijatelji, gotovo ni naključje, da se prva Jezusova velika pridiga imenuje: »Govor na gori«. Mojzes se je povzpel na goro Sinaj, kjer je prejel od Boga Postavo, ki jo je ponesel izvoljenemu ljudstvu. Jezus je namreč sam Božji Sin, ki je prišel iz nebes, da nas povede v nebesa, na nivo plemenitosti Boga, na pot ljubezni. Še več, On sam je ta pot: s tem, ko bomo hodili za Njim, bomo uresničevali Božjo voljo in vstopili v njegovo Kraljestvo, v večno življenje. Samo eno ustvarjeno bitje je že prispelo na vrh gore: Devica Marija. Zaradi povezanosti z Jezusom, je njena pravičnost popolna. Zaradi tega ji vzklikamo: Speculum iustitiae (Ogledalo pravičnosti). Izročimo se ji, da vodi naše korake v zvestobi Kristusovi postavi.

Audio: