Duhovne misli Benedikta XVI. za 6. nedeljo med letom
Dragi bratje in sestre, v bogoslužju današnje nedelje nadaljujemo z branjem Jezusovega
tako imenovanega 'govora na gori', ki je zapisan v petem, šestem in sedmem
poglavju Matejevega evangelija. Po Blagrih, ki so Jezusov program življenja, je Jezus
razglasil novo postavo, svojo Toro, kakor jo imenujejo naši bratje Judje. Saj naj
bi Mesija res moral ob svojem prihodu prinesti dokončno razodetje postave. In prav
to je Jezus razglasil: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke;
ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel«, potem se je obrnil k svojim
učencem in dejal: »Povem vam namreč: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor
pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo(Mt 5, 17.20).« Toda v čem je ta 'polnost' Kristusove postave ter ta 'večja
pravičnost', ki jo On zahteva?
Jezus je to razložil z vrsto nasprotij med
starodavnimi zapovedmi in načinom, ki ga je On prestavil. Vsako nasprotje začne: »Slišali
ste, da je bilo starim rečeno...« in nato zatrdi: »Jaz pa vam pravim...«.
Kot naprimer: »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije,
bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata,
bo kriv pred sodbo« (Mt 5,21-22). Šestkrat je Jezus tako rekel. Tak način govorjenja
je na ljudi naredil velik vtis in jih prestrašil, saj je namreč s tem: »jaz pa
vam pravim«, vzel za svoje avtoriteto Boga, ki je vir postave. Jezusova novost
je v tem, da On napolni zapovedi z Božjo ljubeznijo, z močjo Svetega Duha, ki prebiva
v Njem. Tudi mi se lahko po veri v Kristusa odpremo delovanju Svetega Duha, ki nas
bo usposobil za življenje po božji ljubezni. Saj vsaka zapoved v resnici postane zahteva
ljubezni. Vse se namreč združijo v edino zapoved: Ljubi Boga z vsem srcem in ljubi
svojega bližnjega kakor samega sebe. Sv. Pavel je zapisal: »Polnost postave
je ljubezen« (prim. Rm 13,10). O tej zahtevi se lahko vprašamo tudi ob nesrečnem
primeru štirih romskih otrok, ki so umrli prejšnji teden na obrobju Rima, v njihovi
pogoreli hiši, ali ne bi mogla bolj bratska ter solidarna družba, bolj dosledna v
ljubezni, bolj krščanska, preprečiti ta tragični dogodek. To vprašanje je namenjeno
tudi drugim bolj ali manj znanim bolečim dogodkom, ki se vsakodnevno dogajajo v naših
mestih, v naših deželah.
Dragi prijatelji, gotovo ni naključje, da se prva
Jezusova velika pridiga imenuje: »Govor na gori«. Mojzes se je povzpel na goro
Sinaj, kjer je prejel od Boga Postavo, ki jo je ponesel izvoljenemu ljudstvu. Jezus
je namreč sam Božji Sin, ki je prišel iz nebes, da nas povede v nebesa, na nivo plemenitosti
Boga, na pot ljubezni. Še več, On sam je ta pot: s tem, ko bomo hodili za Njim, bomo
uresničevali Božjo voljo in vstopili v njegovo Kraljestvo, v večno življenje. Samo
eno ustvarjeno bitje je že prispelo na vrh gore: Devica Marija. Zaradi povezanosti
z Jezusom, je njena pravičnost popolna. Zaradi tega ji vzklikamo: Speculum iustitiae
(Ogledalo pravičnosti). Izročimo se ji, da vodi naše korake v zvestobi Kristusovi
postavi.