20 let Papeške akademije za življenje

VATIKAN (sreda, 12. februar 2014, RV) – Papež Janez Pavel II. je pred dvajsetimi leti z dokumentom Vitae Mysterium ustanovil Papeško akademijo za življenje. Njen cilj je bil študij, informiranje in formiranje o temeljnih problemih biomedicine in prava, ki so povezani s podporo in zaščito življenja, predvsem v odnosu z moralo in smernicami cerkvenega nauka. Gre za težko pot, ki se kljub težavam še naprej zoperstavlja kulturi smrti v imenu dostojanstva človeka. »V službi življenja se Cerkev ne more ne srečati z znanostjo,« beremo v ustanovitvenem dokumentu akademije iz 11. februarja 1994. Zato je Janez Pavel II. želel multidisciplinarni pristop k novim in delikatnim vprašanjem.

Papeško akademijo za življenje je trinajst let vodil kardinal Elio Sgreccia, ki se je v tem času srečeval s mnogimi strokovnjaki s področja kloniranja, zarodnih celil, raziskovanja razmer in bolnikov v trajnem vegetativnem stanju. »Predvsem je bilo treba vse premisliti, da bi prišli do pravilnega stališča, ga soočiti z novimi dejstvi, vrednotiti in razmišljati. Nato informirati, kajti na tej osnovi so škofije oblikovali formacijo škofijskih ustanov,« je dejal kardinal Sgreccia. Na vprašanje, na takšno osnovo postaviti delo papeške akademije pred stalnimi izzivi, ki jih pred njo postavlja današnji svet, je kardinal odgovoril, da »to, kar je treba vedno trdno ohranjati, je središčno mesto človeške osebe, ki je telo in duh in ki ima razsežnost, ki presega kozmos, ima svobodo in dostojanstvo, ki ga je treba spoštovati v sebi in drugih«.

Akademija za življenje je v dvajsetih letih svojega delovanja vedno hodila proti toku, je zatrdil sedanji predsednik msgr. Ignazio Carrasco de Paula. Kloniranje je že izginilo, je dejal, a ne zaradi moralnih razlogov, ampak ker je bilo neuporabno. Žal pa sta v praksi ostala splav in evtanazija in slednja se začne širiti že na otroke. Novost pa ni samo to. »Pred dvajsetimi leti ni bilo paliativne medicine, ki je zelo uspešna v boju s trpljenjem in bolečino. Nato je prišlo do odprtosti za zarodne celice, možnosti za regenerativno medicino. To pomeni, da se ne veča samo kultura smrti, ampak tudi civilizacija življenja, pod pogojem, da se vsak resno zavzame na tem področju,« je dejal msgr. Carrasco de Paula. Danes se akademija posveča tudi vprašanju zdravljenja neplodnosti, posebno področje pa predstavlja vprašanje posledic splava za ženske, ki se znajdejo v tej situaciji. Na naslednjem zasedanju akademije bo v ospredju vprašanje ostarelih oseb, je pojasnil msgr. Carrasco de Paula. Dodal je še, da se papež Frančišek zelo dobro zaveda stanja v današnjem svetu, da namreč »živimo v dobi, v kateri so nekatere vrednote postavljene na stran, a obenem je prepričan, da najpomembnejše vprašanje ni to, da v nedogled ponavljamo obtožbe, ampak da spodbujamo k tistemu, kar lahko in moramo storiti, da bi spremenili te razmere«.

Audio: