V Tanzaniji začela delovati pediatrična bolnišnica Deteta Jezusa
TANZANIJA (ponedeljek, 10. februar 2014, RV) – V mestu Itigi v Tanzaniji je
pred nekaj meseci začel delovati nov klinični center za otroke in mlade. Deluje pod
okriljem rimske Pediatrične bolnišnice Deteta Jezusa in v sodelovanju z moško redovno
skupnostjo Svete Jezusove Krvi. V bolnišnici so med drugim zobozdravstvena in očesna
ambulanta, kirurški oddelek, oddelki za intenzivno nego in pediatrijo s 95 ležišči.
Bolnišnica je v prvih štirih mesecih delovanja sprejela že štiri tisoč otrok. V teh
dneh pa je potekala še uradna otvoritvena slovesnost, s čimer je zdravstvena ustanova
začela v polnosti delovati. Navzoč je bil tudi nadškof v Dar Es Salaamu, kardinal
Polycarp Pengo, ki je za Radio Vatikan povedal, da »je bolnišnica zelo zelo
pomembna, saj je prva in edina v celotni državi. Tu otroci lahko dobijo vse zdravljenje,
ki ga potrebujejo.« Kardinal Pengo je pojasnil, da se po drugih bolnišnicah otroke
običajno namesti poleg odraslih in ostarelih oseb, kjer niso deležni potrebne pozornosti.
»Bolnišnica Deteta Jezusa je zares zelo zelo pomembna,« dodaja. Tudi domačini
so zelo veseli, da v njihovem kraju stoji bolnišnica Deteta Jezusa.
Otvoritvene
slovesnosti se je udeležil predsednik rimske pediatrične bolnišnice Giuseppe Profiti.
Za Radio Vatikan je povedal, da mame z otroki stojijo v vrsti in čakajo na preglede.
Veliko je primerov tipičnih otroških bolezni, ki jih v evropskih državah otroci prebolijo
doma, zdravila pa se lahko kupi v lekarni, v Tanzaniji pa predstavljajo resnejšo težavo.
Tudi kar se tiče kirurgije, ki je v Evropi nekaj rutinskega, v Tanzaniji predstavlja
rešitev otrokovega življenja. Profiti je tudi povedal, da bodo zdravniki, ki opravljajo
specializacijo v Rimu, imeli možnost, da določen del svojega dela opravijo tudi v
bolnišnici v Itigu. To je zelo pomembno, je dodal, ne le za njihovo poklicno formacijo,
ampak tudi zato, ker »delati na takih krajih ne pomeni dajati, ampak izmenjavati«:
damo nekaj od znanstvene ali klinične kulture, ki jo imamo, v zameno pa prejmemo nekaj
mnogo bolj dragocenega, da je namreč pred nami »oseba, ki potrebuje veliko stvari
in ne samo zdravstvene oskrbe«.