Mineva 75 let od smrti papeža Pija XI.

DESIO (nedelja, 9. februar 2014, RV) – 10. februarja bo minilo natanko 75 let od smrti papeža Pija XI. Med njegovimi največjimi zaslugami je nedvomno podpis lateranskih sporazumov, do katerega je prišlo 11. februarja 1929. Letos bomo torej obhajali 85. obletnico. Pij XI. pa je bil tudi papež, na katerega željo je bil ustanovljen Radio Vatikan, to je 12. februarja 1931.

Biografija
Rojen je bil kot Achille Ratti 31. maja 1857 v kraju Desio na severu Italije. Z desetimi leti je vstopil v semenišče. Leta 1879 je prejel duhovniško posvečenje. Sprva je deloval kot učitelj teologije v semenišču, kasneje je bil prefekt Ambrozijanske knjižnice v Milanu. 26 let življenja je preživel med knjigami, v študiju, zbiranju in pisanju del zgodovinske, liturgične in hagiografske narave. Poleg tega se je zanimal za literaturo in umetnost. Leta 1914 je bil imenovan za prefekta Vatikanske knjižnice. Po vojni je postal apostolski vizitator za Poljsko in Litvo, takoj zatem pa je bil poslan kot apostolski nuncij na Poljsko, da bi branil pravice kristjanov in utrdil katoliško navzočnost v Vzhodni Evropi. Ko se je vrnil v Italijo, je bil za krajši čas na čelu milanske nadškofije sv. Ambroža. In sicer do svoje izvolitve za Petrovega naslednika, do katere je prišlo 6. februarja 1922, po štirih dneh konklava. Njegov pontifikat je trajal 17 let, do njegove smrti, ko je bil star 81 let, 10. februarja 1939.

Kardinal Ravasi: Pij XI. in njegov čas
Te dni se je v njegovem rojstnem kraju odvijal simpozij pod naslovom: Pij XI. in njegov čas. Včeraj je sodeloval tudi kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo. Svoje predavanje je namenil trem obletnicam v letu 2014, povezanim z likom papeža Pija XI. Najprej je spregovoril o 75. obletnici njegove smrti. Ta je sklenila pontifikat, ki je bil zelo bogat in tudi težak. Kardinal Ravasi je med drugim spomnil na pripravo okrožnice proti rasizmu in antisemitizmu, ki je kasneje postala objekt mnogih raziskav. Ne glede na končni rezultat in vse razprave je nedvomno jasno, da se je papež Pij XI. zavedal »strupa«, ki se je takrat širil.

Druga pomenljiva obletnica je povezana z lateranskimi sporazumi. Podpis le-teh je dogodek, ki je še sedaj veljavno orodje v odnosu med Cerkvijo in državo. Tretja obletnica, ki jo je izpostavil Ravasi, pa je povezana z Ambrozijansko in Vatikansko knjižnico. Prva je bila leta 1997 ponovno odprta po sedmih letih mogočnega dela prenove. Takrat je bil v atrij nameščen bronast kip papeža Pija XI. Kasneje je bil prestavljen, a navzočnost Achilleja Rattija še vedno vlada v tej ustanovi. Bil je njen osemnajsti prefekt, dokler ga niso poklicali v Vatikan. Kot je zatrdil predsednik Papeškega sveta za kulturo, ni bilo lahko najti osebe, ki bi ga v Ambrozijanski knjižnici zmogla nadomestiti. Vseeno je jeseni leta 1914 odpotoval v Rim, kjer je 1. oktobra prevzel svojo novo funkcijo. Letos bo torej minilo tudi natanko 100 let od tega dogodka, ki je nekakšen »pečat« Rattija kot bibliotekarja. To delo, kot je kasneje večkrat potrdil sam, mu je bilo vedno posebej pri srcu.

Audio: