Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 5. nedeljo med letom

Sol zemlje in luč sveta (Mt 5,13-16)
Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se soli? Za nič drugega ni več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na svetilnik in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.

Razlaga cerkvenih očetov
Origen pravi: »Kakor sol obvaruje meso pred razkrajanjem, tako imajo Kristusovi učenci v sebi sposobnost, da se ohranijo.« Sv. Hilarij iz Poitiersa in Kromacij Oglejski zato pravita, da »učenci ne smejo zapraviti tega dobrega okusa.« Kromacij Oglejski nadaljuje: »Tisti, ki so bili poučeni v veri in nebeški modrosti morajo temu ostati zvesti do konca, če ne, postanejo zaradi hudičeve izdaje neslani, plehki.« »Njihova naloga je«, kot dodaja sv. Janez Krizostom, »povrniti vsemu ustvarjenemu redu izvirno dobroto, ki je zaradi greha podrvžena pokvarjenosti.« Ciril Aleksandrijski nadalje razlaga: »Jezus misli s soljo na tisto dušo, ki se je nasitila z apostolsko besedo. Ko je bila le-ta posejana v naše duše, je namreč omogočila besedi modrosti, da je začela v nas prebivati.« Sv. Janez Krizostom nadaljuje svoje razmišljanje o pokvarjenosti: »Bistvo ljudi je zaradi greha postalo plehko in pokvarjeno. Ko postanejo sol in s tem zemlji ohranjajo okus, učenci odsevajo razsvetljenje Boga v svet preko luči njegove resnice.« »Jezusovi učenci so luč sveta zato, ker jih je osvetlil Bog, ki je resnična in večna luč«, pritrjuje Janezu Krizostomu Kromacij Oglejski. Teodor iz Mopsuestije pravi, da je »vse, kar pripada svetu, bolj podobno merniku kot pa svetilniku«, »ker je skromno pred Bogom in bogato na zemlji«, doda sv. Janez Krizostom. Neznani pisec pa vse to naobrne na »voditelja Cerkve, ki mora biti bogat v vsaki kreposti«.

Misli Benedikta XVI.
V evangeliju današnje nedelje, Gospod Jezus reče svojim učencem: »Vi ste sol zemlje...vi ste luč sveta« (Mt 5,13.14). Preko teh pomensko bogatih podob jim želi nakazati pomen njihovega poslanstva ter njihovega pričevanja. Sol v kulturi bližnjega vzhoda ima različne pomene, kot je zaveza, solidarnost, življenje in modrost. Luč je prvo delo Boga Stvarnika in vir življenja. Psalmist Božjo Besedo primerja z lučjo: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi« (Ps 119, 105). Med današnjo božjo besedo je prerok Izaija dejal: »če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan« (Iz 58,10). Modrosti se torej pripiše ugodne učinke soli in luči. Gospodovi učenci so namreč poklicani, da dajo svetu nov »okus« in ga zaščitijo pred propadanjem z Božjo modrostjo, ki odseva na Sinovem obličju, saj je On: »resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka« (Jn 1,9). Združeni z njim lahko kristjani razširjajo med temino ravnodušnosti in sebičnosti luč Božje ljubezni, resnične modrosti, ki daje smisel človeškemu bivanju in delovanju.

Audio: