Papež med splošno avdienco govoril o zakramentu evharistije: Jezus s tem, ko postane
kruh, izliva na nas svoje usmiljenje in svojo ljubezen
VATIKAN (sreda, 5. februar 2014, RV) – Papeževa kateheza med današnjo splošno
avdienco je govorila o zakramentu evharistije, ki se skupaj s krstom in birmo umešča
v samo srce ''uvajanja v krščanstvo''. Predstavlja »izvir samega življenja Cerkve«.
»Iz tega zakramenta ljubezni namreč izvira vsaka pristna pot vere, občestva
in pričevanja,« so se glasile besede papeža Frančiška.
Kristus
je duhovna hrana To, kar vidimo, ko se zberemo pri obhajanju evharistije, maše,
nam že daje slutiti, kaj bomo živeli, je razlagal vernikom, zbranim na trgu pred baziliko
sv. Petra. V središču prostora, namenjenega obhajanju, se nahaja oltar, ki je miza,
prekrita s prtom, in to nas spominja na slavnostno gostijo. Na mizi je križ, ki nam
kaže, da se na oltarju daruje Kristusova daritev: »On je duhovna hrana, ki se prejme
pod podobama kruha in vina.« Poleg oltarja je ambon, od koder se oznanja Božjo
besedo: ob njem se zbiramo, da bi poslušali Gospoda, ki govori po svetih spisih. Tudi
njegova beseda je torej hrana, ki se prejme.
Evharistija - zahvala Bogu
Očetu za ljubezen Beseda in kruh pri maši postaneta eno kot
pri zadnji večerji, ko so se vse Jezusove besede in vsa znamenja, ki jih je storil,
zgostila v kretnjo lomljenja kruha in darovanja keliha, kot napoved darovanja na križu,
ter v besede: »Vzemite, jejte, to je moje telo … Vzemite, pijte, to je moja kri.«
Jezusova kretnja med zadnjo večerjo je velika zahvala Očetu za njegovo ljubezen,
za njegovo usmiljenje. Izraz za ''zahvalo'' je v grščini ''evharistija'', je pojasnjeval
papež. Zato zakrament imenujemo evharistija, saj je največja zahvala Očetu, ki nas
je tako ljubil, da nam je iz ljubezni dal svojega Sina. »Beseda ''evharistija''
v celoti povzema to kretnjo, ki je kretnja Boga in človeka skupaj, kretnja
Jezusa Kristusa, pravega Boga in pravega človeka.«
Jezus,
ki prenavlja naše srce Evharistično obhajanje je torej mnogo več kot
navadna gostija: je spomin na Jezusovo veliko noč, osrednjo skrivnost zveličanja.
''Memoriale'' ne pomeni samo preprosti spomin, ampak nam hoče povedati, da »smo
vsako krat, ko obhajamo ta zakrament, deležni skrivnosti Kristusovega trpljenja,
smrti in vstajenja. Evharistija predstavlja višek Božjega zveličavnega delovanja:
Gospod Jezus s tem, ko postane kruh, ki se lomi za nas, izliva na nas vse svoje
usmiljenje in svojo ljubezen, tako da prenovi naše srce, naše bivanje in naš
način vstopanja v odnos z Njim ter brati in sestrami,« je zatrdil papež
Frančišek. Zaradi tega, ko pristopamo k temu zakramentu, običajno pravimo, da ''prejmemo
obhajilo'' in ''obhajamo''. To pomeni, da nas v moči Svetega Duha deležnost pri evharistični
gostiji na edinstven in globok način upodablja po Kristusu ter nam omogoča, da že
sedaj okušamo polno občestvo z Očetom, ki zaznamuje nebeško gostijo, kjer bomo z vsemi
svetniki v slavi zrli Boga iz obličja v obličje.
Pomembnost nedeljske
maše in prvega obhajila »Dragi prijatelji, nikoli se ne bomo dovolj zahvalili
Gospodu za dar, ki nam ga je dal z evharistijo!« je poudaril papež in dodal, kako
zelo pomembno je udeležiti se nedeljske maše; »ne samo zato, da bi molili, ampak
da bi prejeli obhajilo, ta kruh, ki je telo Jezusa Kristusa in ki nas rešuje,
nam odpušča, nas združuje z Očetom«. Vsako nedeljo gremo k maši zato, ker je to
dan Gospodovega vstajenja. Zato je nedelja za nas zelo pomembna. Pri evharistiji čutimo
pripadnost Cerkvi, Božjemu ljudstvu, Božjemu telesu, Jezusu Kristusu. Nikoli ne bomo
doumeli vse vrednosti in bogastva. Frančišek je pozval, naj prosimo Gospoda, da bo
zakrament evharistije še naprej ohranjal živo njegovo navzočnost v Cerkvi in oblikoval
naše skupnosti v ljubezni in občestvu v skladu z Očetovim srcem. Ob koncu je še dodal,
da se ta pot začne s prvim obhajilom in traja vse življenje. Priprava na prvo obhajilo
je zato pomembna in pomembno je, da gre k prvemu obhajilu vsak otrok. To je namreč
prvi korak k pripadnosti Jezusu Kristusu.