Madrid: Tiskovni predstavnik Svetega sedeža prejel nagrado Bravo

MADRID (sreda, 5. februar 2014, RV) – Direktor Radia Vatikan in tiskovni predstavnik Svetega sedeža, p. Federico Lombardi, je danes v španski prestolnici Madrid prejel nagrado Bravo. Slovesnost je potekala na sedežu Španske škofovske konference, in sicer ob sklepu skupščine škofijskih delegatov za sredstva družbenega obveščanja. Bravo je nagrada, ki jo vsako leto prejme več dobitnikov. Škofovska komisija za sredstva družbenega obveščanja jo podeljuje kot priznanje za delo uslužbencem komunikacije, ki so se v različnih sektorjih odlikovali »s svojim služenjem dostojanstvu človeka, človekovim pravicam in evangeljskim vrednotam«. Letos je bila podeljena že 42. po vrsti. P. Lombardi je prejemnik 'posebne nagrade', in sicer z obrazložitvijo, da opravlja tehtno delo v službi komunikacije Cerkve ter v zadnjih letih omogoča bližino med cerkveno institucijo ter komunikacijskimi sredstvi.

Zahvala: Sporočilo, ki je izšlo iz srca in razuma, je doseglo srce in razum drugih
V zahvalnem nagovoru v imenu vseh nagrajencev je p. Federico Lombardi pripomnil, da prejetje nagrade lahko vzbudi dvom ali bojazen o dvoumnosti in posvetnosti. Dejansko se namreč dogaja, da se nagrade podeljujejo bolj zaradi priložnosti, da bi lahko govorili o tistem, ki jo podeljuje; in ne z namenom, da bi resnično spodbujali določene vrednote. Podeljujejo se tudi nagrade, ki predstavljajo zgolj izmenjavo uslug med osebami, ki niso povsem brez osebnih interesov. Podeljevanje nagrad je lahko tudi samo priložnost za srečanja med uspešnimi osebnostmi, ki si nato medsebojno izmenjavajo poklone. A po Lombardijevem prepričanju pri nagradi Bravo ne gre za nobeno od naštetih možnosti.

Delo na področju komunikacije zahteva stanovitnost in napor, a je obenem tudi lepo in zanimivo delo, ki je lahko živeto kot poklicanost, katero poživlja globoka motivacija. Z vidika vernikov je komunikacija navsezadnje »življenje samega troedinega Boga, njegovo razodetje v zgodovini, poslanstvo Božjega sina, ki je Božja Beseda, poslanstvo Cerkve v času, na celinah in v kulturah, kajti evangelij je dobra novica«. Veselje oznanjevanja evangelija (Evangelii gaudium) je duh, v katerem nas tudi papež Frančišek vabi k prenovi življenja Cerkve in naše vključenosti vanjo. To je potrebno, da bi presegli ozke meje, da bi dosegli geografske in bivanjske periferije, da bi bili v službi dostojanstva vseh človeških oseb, od najbolj ubogih, zapuščenih in trpečih, tistih, ki so jim odvzete njihove pravice, veselje in zadovoljstvo življenja. Oziroma, kot je še dodal p. Lombardi, prav zato, da bi le-tem povrnili veselje in smisel življenja. In sicer tudi s tiskom, radiem, televizijo, kinom, umetnostjo, glasbo, reklamami, novimi mediji. Kot je zapisal papež Frančišek v nedavno izdani poslanici za 48. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, mora biti komunikacija »dišavno olje za bolečino in dobro vino za veselje« ter tako graditi resnično »kulturo srečanja«.

Nagrada Bravo je po Lombardijevih besedah tolažba na poti. Nagrajencem namreč govori, da so na dobri poti, da so že opravili vsaj del tistega, kar naj bi storili v svojih življenjih, in pa, da je to nekdo razumel. Slednje ima v komunikaciji poseben pomen: pomeni, da je sporočilo, ki je izšlo iz srca in razuma, končno doseglo srce in razum drugih. Istočasno ta nagrada ne pomeni, da prejemniki sedaj lahko počivajo na lovorikah, ampak naj bi si jo razlagali kot obvezo za prihodnost. Kadarkoli jo bodo v prihodnje pogledali, naj se ne bi zadovoljili s samopoveličevanjem. Nasprotno, kot je poudaril p. Lombardi, naj bi jih spomnila na njihovo poslanstvo, katerega so poklicani opravljati z vsemi svojimi močmi in s srcem.

Tiskovni urad Svetega sedeža: Vrata, odprta za dialog
Med današnjo slovesnostjo podelitve nagrade Bravo v Madridu je imel p. Federico Lombardi tudi daljše predavanje, posvečeno tiskovnemu uradu Svetega sedeža. Med drugim je povedal, da je le-ta nastal v času koncila. In sicer kot odgovor na potrebe, ki so se takrat pokazale: naraščajoče zanimanje javnega mnenja in sveta komunikacij za katoliško Cerkev, ki živi obdobje prenove ne le navznoter, temveč tudi v svojem odnosu do sveta in časa. Tiskovni urad Svetega sedeža se je tako oblikoval kot kraj srečanja in služenja ali, kot je poudaril p. Lombardi, kot »vrata, odprta za dialog«. Ta vrata se odpirajo v dveh smereh. Od zunaj nasproti Svetemu sedežu: z zastavljanjem vprašanj in izražanjem mnenj ter sodb. Od Svetega sedeža nasproti tistim, ki delajo v sredstvih družbenega obveščanja, in preko njih k obširnejšemu občinstvu: z informiranjem, pojasnjevanjem, odgovarjanjem.

Vrata so odprta za vse, ne glede na drže in stališča do Vatikana in Cerkve, je še zatrdil p. Lombardi. Tiskovni urad, ki mora biti vedno verodostojna in zanesljiva oporna točka, četudi seveda ne more takoj odgovoriti glede vsega, vsem nudi iste možnosti osnovnega informiranja glede papeža in njegovih sodelavcev. Novinarji pa imajo odgovornost in svobodo pri uporabi ter interpretiranju le-teh, kar morajo nato spoštovati tudi na tiskovnem uradu, brez poskušanja manipuliranja, da bi povedali tisto, kar imajo v glavi oni.

Tiskovni predstavnik Svetega sedeža je povedal tudi, da se je moral tiskovni urad s papežem Frančiškom naučiti novega načina delovanja. Ne le zaradi velikega vpliva njegovih besed in dejanj na javno mnenje, ampak tudi, ker mora spoštovati bolj osebno naravo nekaterih njegovih dejavnosti, ki vključujejo razsežnost odnosov v pisemski ali telefonski obliki, ki neredko kasneje odmevajo v javnosti.

Nazadnje pa je p. Lombardi nekaj besed namenil še liku tiskovnega predstavnika. Ta uteleša misli, mnenja in odločitve cerkvene skupnosti. Zato njegova prijazna in vedra drža ni »razkošje«, temveč »dolžnost«, ki ustreza poslanstvu Cerkve. Uporabljati mora jasen, preprost in razumljiv jezik. Biti mora resnicoljuben in pristen. Tudi na težka vprašanja mora odgovarjati z resnico, sicer prej ali slej pade v protislovja. To ne pomeni, da mora vedno povedati vse, lahko obstajajo upravičeni razlogi za zadržanost. Vprašanja, ki odgovor zaslužijo, ne smejo predolgo čakati na odgovor. Zato je dobro, da je tiskovni predstavnik dosegljiv tudi preko telefona in elektronske pošte. S tem pridobi verodostojnost in zaupanje. Vedeti pa mora, kaj želi sporočiti in to narediti s pravo mero. Biti mora iskren. P. Lombardi je spomnil, da je pričevanje ali živeta izkušnja bolj učinkovita kot pojmovno utemeljevanje in dolgi govori. In navsezadnje še, tiskovni predstavnik se mora zavedati, da so njegovi kolegi novinarji konkretne človeške osebe, zato mora do njih pokazati pozornost in razumevanje.

Audio: