Izšla poslanica papeža Frančiška za postni čas: Postal je ubog, da bi mi obogateli
po njegovem uboštvu
VATIKAN (torek, 4. februar 2014, RV) – Danes je izšla poslanica papeža Frančiška
za letošnji postni čas z naslovom Postal je ubog, da bi mi obogateli po njegovem
uboštvu. Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so jo predstavili predsednik Papeškega
sveta Cor Unum, kardinal Robert Sarah, tajnik in podtajnik dikasterija, sodelovala
pa sta tudi misijonarja na Haitiju, zakonca Davide Dotta in Anna Zumbo.
Razlog
je božja ljubezen Papež Frančišek v poslanici izhaja iz besed apostola Pavla
Korinčanom: »Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je
bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu« (2
Kor 8,9). Pavlove besede nam danes govorijo, da se Bog ne razodeva preko moči in bogastva
tega sveta, ampak preko slabotnosti in uboštva. Kristus, Božji Sin, je postal ubog,
prišel je med nas in nam postal enak. »To je velika skrivnost Božjega učlovečenja,«
piše papež. »Razlog za vse to je božja ljubezen, ki je milost, velikodušnost, želja
po bližini in ki se ne obotavlja, da bi se darovala in žrtvovala za ljubljena bitja.«
Ljubezen pomeni deliti z ljubljenim celotno usodo. Ljubezen nas naredi bližnje, ustvarja
enakost, podira zidove in razdalje. In Bog je to naredil za nas.
Kristusovo
uboštvo je največje bogastvo Cilj tega, da je Jezus postal ubog, pa ni uboštvo
samo po sebi, nadaljuje papež v poslanici, ampak je to, »da bi vi obogateli po
njegovem uboštvu«.»To je Božja logika, logika ljubezni, logika učlovečenja
in križa.«Uboštvo, s katerim nas Jezus osvobaja in bogati, je njegov način,
kako nas ljubi in nam je blizu. To, kar nam daje resnično svobodo, zveličanje in srečo,
je njegova ljubezen sočutja, nežnosti in delitve z nami. Jezusovo uboštvo, ki nas
bogati, je to, da je postal meso, da je nase vzel naše slabosti in grehe ter nam spregovoril
o neskončnem Božjem usmiljenju. »Kristusovo uboštvo je največje bogastvo,« poudarja
papež. »Jezus je bogat s svojim brezmejnim zaupanjem v Boga Očeta, z izročitvijo
njemu v vsakem trenutku, tako da vedno išče samo njegovo voljo in slavo. Jezusovo
bogastvo je to, da je Sin.« In kadar nas Jezus vabi, da sprejmemo nase njegov
»prijeten jarem«, nas vabi, da se obogatimo s tem »bogatim uboštvom«
in »ubogim bogastvom«, da z njim delimo njegovega Duha sinovstva in bratstva,
postanemo sinovi v Sinu, bratje v bratu prvorojencu.
Naše pričevanje V
nadaljevanju postne poslanice papež Frančišek preide na vprašanje našega pričevanja.
Tudi danes Bog rešuje človeka in svet po uboštvu Kristusa, ki postaja ubog v zakramentih,
Besedi in Cerkvi, ki je ljudstvo ubogih. »Božje bogastvo ne more priti po našem
bogastvu, ampak vedno in samo po našem uboštvu, osebnem in skupnem.« V posnemanju
našega Učitelja, smo kristjani poklicani, da vidimo revščino bratov in sester, se
je dotaknemo, jo vzamemo nase in konkretno delamo, da bi jo omilili. Revščina ni enako
kot uboštvo: revščina je uboštvo brez zaupanja, solidarnosti in upanja, poudari Frančišek
in nakaže tri vrste revščine: materialna, moralna in duhovna.
Materialna,
moralna in duhovna revščina Cerkev v primeru materialne revščine gre
naproti ljudem v stiski in ozdravlja rane, ki kazijo obraz človeštva. »V revnih
in zadnjih vidimo Kristusovo obličje. S tem, ko ljubimo in pomagamo revnim,
ljubimo in služimo Kristusu.« Glede moralne revščine, ki pomeni postati sužnji
slabega nagnjenja in greha, papež med drugim našteva različne vrste odvisnosti, izgubo
življenjskega smisla, nepravične družbene razmere. Dodaja, da je vedno povezana z
duhovno revščino, do katere pride takrat, ko se oddaljimo od Boga in zavrnemo njegovo
ljubezen. Če mislimo, da ne potrebujemo Boga, ki nas po Kristusu drži za roko, da
smo dovolj sami sebi, se napotimo po poti, ki vodi v polom. »Bog je edini, ki zares
rešuje in osvobaja.« Pravi protistrup duhovne revščine je evangelij, poudari papež.
Kristjan je poklican, da v vsako okolje ponese osvobajajoče oznanilo, da obstaja odpuščanje
za storjeno zlo, da je Bog večji od vsakega našega greha in nas zastonj in vedno ljubi
ter da smo bili ustvarjeni za občestvo in večno življenje. »Gospod nas vabi, da
smo veseli oznanjevalci tega sporočila usmiljenja in upanja!«
»Ne zaupam
dajanju miloščine, ki nič ne stane in ne boli« Papež Frančišek
ob koncu poslanice še zapiše, da Cerkev v postnem času osebam, ki živijo v materialni,
moralni in duhovni revščini, pričuje o evangeljskem sporočilu, ki je povzeto v »oznanilu
ljubezni usmiljenega Očeta, pripravljenega v Kristusu objeti vsako osebo«.
Postni čas je čas, primeren za izničenje. Prav bo, da se vprašamo, katerih reči se
lahko odpovemo, da bi pomagali obogatiti druge s svojim uboštvom. Ne pozabimo, da
pravo uboštvo boli: izničenje brez razsežnosti pokore ne bi veljalo, zapiše papež
in doda, da ne zaupa »dajanju miloščine, ki nič ne stane in ne boli«.