VATIKAN (ponedeljek, 3. februar 2014, RV) – Te dni so v Vatikanu na obisku
ad limina apostolorum škofje s Poljske. Prva skupina se je s papežem Frančiškom
sestala v soboto, njihov obisk pa se bo sklenil 8. februarja. Predsednik Poljske škofovske
konference, msgr. Józef Michalik, je ob tej priložnosti v pogovoru za Radio
Vatikan predstavil razmere v Cerkvi na Poljskem 25 let po menjavi političnega režima
in 9 let po smrti Janeza Pavla II. Zadnja desetletja so bila obdobje rasti, zorenja
vloge laikov v javnem življenju, pa tudi zapletenega procesa, v katerem je bilo moč
opazovati vpliv starega propagandnega sistema, pritisk laicističnih in postrazsvetljenskih
tokov. Potrebno je poudariti še odprtje poljske Cerkve v odnosu do sosednjih držav,
za misijone in za formacijo mladih onstran državnih meja.
Zadnji obisk ad limina
poljskih škofov se je odvijal decembra leta 2005, le nekaj mesecev po smrti Janeza
Pavla II. Kot je dejal msgr. Michalik, je bilo srečanje z Benediktom XVI. potrditev,
da Janez Pavel II. živi naprej. Oba papeža sta na Poljskem vzbudila veliko pozornosti.
Med srečanjem leta 2005 je zaslužni papež Benedikt XVI. poljskim škofom poudaril predvsem
pomen duhovniške identitete, služenja duhovnikov, identitete laikov in pa pomen večje
vneme in odgovornosti.
Trenutno stanje in izzivi Med še nerešenimi
problemi je predsednik Poljske škofovske konference izpostavil, da mora Cerkev najti
zanesljiv odgovor, kako vernikom pomagati poglobiti vero na način, da bo le-ta naravnavala
njihovo celotno življenje, in pa, kako doseči tiste, ki so daleč od vere. Velik izziv
danes je torej poglobitev verskega življenja, osebnega odnosa s Kristusom in evharistijo.
To pomeni vzgajati za vero, ki bi spodbujala upanje na večno življenje, ki bi prepojila
stil družinskega življenja, delovnega okolja, osebnih in družbenih odnosov, ki bi
prepojila življenje naroda. Obstajajo pa tudi izzivi, kot so boj s korupcijo, reforma
etike v javnem življenju, pomanjkanje zanimanja za verske knjige in revije, kulturna
poglobitev krščanskega nazora. V trenutku, ko je mogoče zaznavati propadanje kulture
v javnem življenju in padec kvalitete političnega življenja, pa je neprecenljivega
pomena razvijajoča se navzočnost laikov v svetu medijev. S tem namreč prihaja do izmenjave
mnenj, tako zelo pomembne za kakovost družbenega življenja.
Msgr. Michalik
je v nadaljevanju izrazil zadovoljstvo, da v poljski družbi narašča odstotek prebivalstva,
ki si prizadeva za zaščito življenja. Vseeno mora Cerkev ostati pozorna zaradi pomanjkanja
doslednosti v zavesti ljudi. Nadškof je pri tem kot primer navedel pastoralni problem,
da so iste osebe lahko pozorne na težave ljudi s posebnimi potrebami, a istočasno
naklonjene možnosti splava. Cerkev na Poljskem, kot je dodal msgr. Michalik, mora
izraziti svoje mnenje glede družbenih problemov, na primer glede krize bolniškega
sistema; cene zdravil, zlasti za upokojence; glede vprašanja nizkih pokojnin; brezposelnosti;
ali povečevanja odstotkov revnih.
Še eno pomembno področje delovanja poljske
Cerkve je mladinska pastorala. Škofje si zastavljajo sledeča vprašanja: Kako obogatiti
perspektive mladih? Kako spodbujati njihovo duhovno, kulturno in skupnostno razsežnost?
Kako okrepiti povezanost z družino v kontekstu 'globalizacije ravnodušnosti'? Značilne
številčne družine po Michalikovih besedah na Poljskem danes izginjajo. Pa vendar so
bile prav le-te tisto okolje, v katerem so se srečevale različne generacije in so
predstavljale možnost za posredovanje temeljnih vrednot, za učenje razločevanja med
dobrim in zlim, za učinkovito vzgajanje k solidarnosti, sposobnosti sprejemanja različnosti,
k bratstvu. Velike družine so omogočale proces naravnega dozorevanja, ki v današnjem
času tako ni več dostopen. Mladinska pastorala mora zato predvsem več pozornosti nameniti
obogatitvi tradicionalnih oblik katehez.
Pričakovanja Poljski škofje
se od obiska ad limina nadejajo, da jih bo sveti oče okrepil v veri in poslanstvu,
ukoreninil v ljubezni do evangelija. Srečanje s papežem je vedno znamenje edinosti
in vesoljnosti Cerkve, je zatrdil predsednik Poljske škofovske konference. Njihov
obisk in skupna molitev bosta zato izraz skupne vere s Petrovim naslednikom kot nekom,
v kogar Kristus zaupa, v želji, da bi Kristus imel zaupanje tudi v poljske škofe.
Podatki Katoličani
na Poljskem sicer predstavljajo večino prebivalstva, kar okoli 90 odstotkov. Prisotni
so štirje obredi: latinski, bizantinsko-ukrajinski, armenski in bizantinsko-slovanski.
Cerkev na Poljskem ima štiri kardinale, 27 nadškofov in 113 škofov. Škofovska konferenca
šteje 97 članov. Janez Pavel II. je državo, svojo domovino, obiskal devetkrat, Benedikt
XVI. pa enkrat.